Komentarji na: “Shock journalism”

Avtor: Domen

Domen — Fri, 25 Jan 2008 06:20:09 +0000

Khmer – Strinjam se, ampak samo deloma. Poročanje o nesrečah je pohabljeno že iz principa. Ker drugega kot “kaj se je zgodilo” in variacije itak ne moreš spraševat.

Moja teza se nanaša bolj na dogodke, ki sami po sebi niso kritični oziroma novinarji kritičnost “ustvarjajo”, da zakrijejo pomanjkanje vsebine, nezanimivost dogodka oziroma oboje hkrati.

Poročanje o žrtvah nesreč je že samo po sebi nagnjeno k patetiki. Kar ni po mojem mnenju nič narobe, samo pretiravati se ne sme.

Avtor: Khmer Rouge

Khmer Rouge — Thu, 24 Jan 2008 22:42:11 +0000

Še en dober blogpost na to temo:
http://ednevnik.si/entry.php?w=mastadzoni&e_id=37871

Avtor: Domen

Domen — Thu, 24 Jan 2008 15:41:22 +0000

Sam sem podobnega mnenja – nekritičen gledalec težko presodi kvaliteto informacije in se potem bolj posveti samemu podajanju, ki je v omenjenih primeri bolj bombastičen kot “normalna” poročila. All flash, no content.

Avtor: Nuša

Nuša — Thu, 24 Jan 2008 14:55:18 +0000

Zakaj gledajo Svet – zakaj berejo Slovenske novice… En izmed razlogov je mogoče ta, da so v tem primeru informacije podane na drugačen, morda razumljivejši način. Ko npr. poročajo o inflaciji, “analitiki” govorijo na način, ki je gledalcu bližji od tistega, ki ga uporabljajo ministri, strokovnjaki… Pozornost je usmerjena na navadnega, malega človeka, delavca. Vsemu skupaj dodajo še ekskluzivnost, ki v nas zbuja posebne občutke. In ko vedno znova zahtevajo reakcijo, gledalci dobijo občutek, da jih končno nekdo razume in da bo končno nekdo nekaj naredil. Seveda se o dejanskih reakcijah ne sliši nič, ker jih spodrinejo vedno novi dogodki oz. spektakli, kot bi rekli nekateri teoretiki postmodernizma. …

Drugače pa zadnje čase malo bolj podrobno spremljam prav Svet in 24 ur, ker so zelo uspešno ustvarili ekološko katastrofo v Celju, ki me zanima zaradi več stvari. Hkrati dobivam podatke še z druge strani, ki pa jih omenjeni skoraj nikoli ne predstavijo. Primer: Vzorec odpadne vode so testirali (Svet + nek zavod iz MB) in podatke o vsebnosti nekih snovi primerjali z zakonsko določeno mejo za pitno in ne odpadno vodo. Podjetje, ki so ga okrivili, je od zavoda dobilo priznanje, da je šlo za manipulacijo s strani oddaje Svet, ljudje pa še vedno govorijo o nenormalnih prekoračitvah. Torej informativna oddaja potvarja podatke, ljudje pa se jim še zahvaljujejo, saj so edini, ki jih jemljejo resno in hkrati dokazujejo, da so več let imelo prav oni in ne “velike živine iz podjetja in ostalih institucij”.

Skratka, mislim, da sploh ni težko razumeti, zakaj so te vrste novic tako zelo brane oz. gledane. Posledično se jih pa seveda splača ustvarjati. In to zelo. Tako vse skupaj vidim sama.

Avtor: blogar

blogar — Thu, 24 Jan 2008 14:15:11 +0000

Mirana Ališiča za TV napovedovalca…. to bojo šele šokantne novice….

Avtor: Domen

Domen — Thu, 24 Jan 2008 11:28:22 +0000

Mogoče zaradi načina podajanja informacij, ki daje občutek, da to enostavno MORAJO videti? Ugibam, seveda.

Avtor: Tomaž Štih

Tomaž Štih — Thu, 24 Jan 2008 07:00:35 +0000

Kleinova je odkrila toplo vodo. Ne poznam veliko primerov, kjer bi bil proces korenitejših sprememb družbi drugačen. V evropi je klasičen primer izvolitev socialistov v Španiji v šoku terorističnih napadov v Madridu. Toda, če se človek sprehodi malo nazaj po zgodovini so se vse malo korenitejše spremembe izvedle ob šokih. Revolucija v Franciji, revolucija v ZDA, oktobrska revolucija, komunizem v vzhodni Evropi in celo osamosvojitev Slovenije (šok popada komunizma).
Svet je morda le ekstreme primer tega.
Po mojem je bolj kot ta običajen pojav zanimivo, zakaj do šokov pride. Tisto je po mojem vir težav, ne zdravilo ob šoku. Torej – zakaj gledalci gledajo Svet?