Izpostavljeno
Projekti
Kontakt
Video
O anketah in rezultatih…
Torek, 04. 22. 2008 – Category: Job/Skool-related, Mediji
Oprostite, ampak z Razbojnikom se ne morem strinjati. Rezultati anket v medijih namreč služijo kot eno najmočnejših orodji manipulacije, poslužujejo pa se jih tako medijske hiše kot tudi politične stranke.
Za primer najprej poglejmo na polpretekle predsedniške volitve in časopisno hišo Dnevnik, ki je legalno kršila zakonodajo in objavila rezultate javnomnenjske raziskave, v kateri je vodil Danilo Tűrk. Odgovorni urednik Miran Lesjak je takrat objavo opravičil s pojasnilom, da “ljudje morajo vedeti,” pojavila pa so se namigovanja (predvsem iz Gasparijevega tabora), da je Dnevnik s tem pomagal k izvolitvi Tűrka.
Drugi primer se dotika Žurnala24 in njihove (priznajmo si) zelo okorno postavljene spletne ankete. SDS je takrat priznal “intenzivno uporabo” glasovalnega stroja, razlog pa naj bi bilo “omogočeno izkoriščanje luknje v sistemu.”
Tretji primer je Vroči stol. V vseh treh primerih je bil cilj jasen – promocija s pomočjo statistike. Ki naj bi bila nepristrana in dokazljiva. V resnici pa je to najbolj manipulativna stvar na svetu.
Do tukaj uvod. Zmotila me je naslednja Razbojnikova trditev:
Kaj recimo normalen povprečni gledalec verjetneje pomisli ob takem rezultatu:
a) Da ima koalicija Janeza Janše res takšno veliko prednost pred koalicijo Boruta Pahorja
b) Da je glede na razliko več kot očitno, da Janševa SDS zopet ponareja rezultate in nadaljuje s svojo prakso avtoritativnega vladanja in podrejanja različnih družbenih sfer
Verjetno se vsi strinjamo, da druga verzija predstavlja bolj verjeten odziv gledalcev na glasovanje.
Razbojnik se posluži podobnega obrazca za “vsiljevanje” interpretacije. “Verjetno se vsi strinjamo” zveni zelo podobno kot “85% bi imelo v vladi raje Janšo kot Pahorja”. Sam sem namreč mnenja, da so mediji v Sloveniji še vedno zelo močan faktor, ki velikemu številu ljudi pomaga pri odločitvah. Ljudje so še tako “nepazljivi”, da pri večini primerov gledajo samo končne odstotke, ne pa tudi število anketirancev, strukturo občinstva oziroma ostale karakteristike, ki so pri interpretacijah ankete še kako pomembne. Hkrati medijske hiše in politične stranke ter ostali politični akterji rezultate zelo radi uporabljajo za podkrepitev izmišljenih trditev.
Za primer si samo poglejmo klasično televizijsko anketo znotraj določenega prispevka, kjer so rezultati ankete v skladu z noto celotnega prispevka. Nasilje v družini, anketa bo prikazovala same obraze, ki bodo zatrjevali, da je to pa absolutno zlo. Na drugi strani anketa o NATO in obrazi bodo v večini primerov govorili, kako srečni, da bomo, ko bomo noter.
Rezultati anket imajo jasen namen, prav tako pa imajo jasen namen tudi njihovi naročniki. Uporabniki medijev pa se tega v določenih primerih ne zavedajo. Kar je lahko škodljivo.