Cenzura ali spodbuda?

03.07.2008Osebno

Minister Turk nas opozarja na zanimivo pobudo evropskih poslancev, ki bi regulirali bloge. Sem rekel regulirali?

As weblogs represent an important new contribution to media pluralism, there is a need to clarify their status, and to create legal safeguards for use in the event of lawsuits as well as to establish a right to reply, says a recent own initiative report drafted by Estonian Socialist Marianne Mikko.

Besedilo je pravniško odprto in dopušča več interpretacij. Seveda se lahko zapodimo v hipijevsko negativnost in predlog obravnavamo kot poziv k linču, cenzuri in represiji, lahko pa stvar gledamo tudi z bolj svetlega vidika. Del poročila, ki pravi, da je potrebno to create legal safeguards for use in the event of lawsuits as well as to establish a right to reply se mi ne zdi tako napačno. Še posebej, če si želimo bloge še bolj vpeti v medijsko sfero in jih narediti še bolj vplivne.

Da so blogerji poročilo sprejeli odklonilno, je razumljivo. Čim nekdo omeni varovalke, določen del uporabnikov vidi 220V električni tok, s katerim jih bodo skurili (Štekate? Varovalke? Tok?). In to je normalno. Regulacija nikoli ne gre zgladka. Če bi šla, potem ne bi bila regulacija.

Sam pa zmerno regulacijo zagovarjam. Če jo apliciramo na bloge, pa tukaj ne mislim na trivialne spletne dnevnike, katerih avtorji prvi poskočijo, ko se govori o smetenju, ker pri sebi vedo, da blogajo v tri krasne, se mi zdi zadeva dobra. Dobra…do neke razumljive mere. Regulacija bi sicer sprožila standardizacijo in podpirala okoren in zastarel sistem avtorskega prava, vendar pa bi se temu lahko izognili, če bi za spletno normo postavili Creative commons nadgradnjo.

Dobra stran pri regulaciji prevlada. Morebiti bi se blogi na ta način približali klasičnim množičnim medijem in jim še bolj dihali za ovratnik. Ne govorim v smislu količine vsebine, temveč v smislu disperzije medijske moči, ki je v sedanjosti omejena na redke centre moči. Ki jo upo-/zlo-rabljajo. Mogoče bi se z regulacijo končno tudi izničila primerjava klasičnih množičnih medijev in blogov, saj je jasno, da gre v konceptu za isto stvar. Realizacija je seveda odvisna od posameznega blogerja in odgovornega urednika.

Vendar za to še ni čas. Blogi, sploh v Sloveniji, še niso dovolj a) prepoznavni, b) razviti in c) tekmovalni, da bi lahko enakovredno sodelovali v medijski sferi. Določeni dobri primeri že obstajajo, vseeno pa menim, da se v tem trenutku zaradi petih slovenskih blogov ne bi “splačalo” uveljavljati zakonodaje, ki bi posegala na to področje. Seveda se vedno lahko vprašamo, ali bi regulacija pospešila ali zadušila uveljavitev “dobrih praks” in ali je vseeno dobro začeti z malo skupino ter računati na možnost, da bo nato vsak novi prišlek “ukalupljen” v skupino.

Bojim pa se, da je debata o regulaciji oziroma priznavanju blogov in mediji zelo podobna debatam med motoristi in šoferji. Zelo težko pridejo skupaj. Pa čeprav se vozijo po istih cestah in za njih veljajo ista pravila.

Zemanta Pixie
 

2 komentarjev na “Cenzura ali spodbuda?

  1. jin

    Jaz nasprotujem regulaciji, ker bodo potem res zabrisane vse meje med klasičnimi mediji in blogerstvom in bi s tem gotovo izgubili veliko tega šodra, ki je morebiti res nadležen, sčasoma pa se prav od tukaj razvije kakšen biser.

    Ne vem, zakaj bi nek anonimnež sploh kaj poizkušal, če bi vedel, da bo moral svoj blog registrirat kot medij, npr.

    Nekam alergičen sem na vsako regulacijo.

     
  2. jin

    Hudiča, kako je to nerodno, ko napišeš komentar, pa kar izgine.

    Huh, kakorkoli, prej sem napisal, da nasprotujem regulaciji in da sem kar alergičen na takšne besede. Gotovo, da je veliko šodra na netu, ampak iz tega zrase tudi kakšen biser, ki ga mogoče ne bi bilo, če bi vsak moral registrirati svoj blog in že takoj v osnovi podati vse svoje osebne podatke.

     

Vpišite komentar