Še ena novinarska…

07.07.2008Osebno

Danes zjutraj me je na poti v službo pozdravil Žurnal s temno naslovnico in tragičnim “Zakaj so šli?” na glavnem naslovu. Govora je seveda o nesreči pri hidroelektrarni Blanca, kjer je več ljudi ignoriralo vsa pravila in zdravo pamet ter ignoranco plačalo s svojim življenjem.

Ne vem, kaj mi je pri vsej zadevi bolj bizarno. Dejstvo, da večina medijev nesrečo prikazuje kot igro krute narave, ki je na piko vzela nedolžne kanuiste ali dejstvo, da odgovorni urednik Žurnala v uvodniku objavi naslednjo cvetko:

Številne smrtne žrtve na Savi in Soči so jasen dokaz, da gre za enega od najnevarnejših rekreativnih športov. Zato še kako preseneča, da plovbne režime na celinskih vodah še vedno določajo občine same in da ni sankcij, če občina plovbnega režima ne uredi. Ker so adrenalinski športi hit, je jasno, da je država s prepuščanjem te ureditve občinam spet zamudila. Čas je, da napako popravi (Žurnal24, 2008).

Oprostite, ampak kdo ima tukaj koga za norca? Zakaj se novinarji izogibajo pisanja o resničnemu problemu? O egotripih, ki v svojih možganih nimajo več centra za samooohranitev, temveč samo še center za bahanje in izzivanje? Zakaj v naslovu zraven vprašanja ne piše: “Ker so bili neumni in niso upoštevali logičnih ter pravnih norm!”

Še bolj pronicljiva je anketa, ki jo Žurnal ponuja na svojem spletnem mestu. Bralce namreč sprašujejo, “Ali bi bilo potrebno z zakonom prepovedati plovbo na vseh nevarnih odsekih rek?” Lepo vas prosim. Bi zakon rešil kako življenje? Že sedaj imamo zakone, ki varujejo ljudi, ampak očitno je pri neumnosti tako kot pri boleznih. Zdravilo najdemo kasneje, če sploh kdaj.

 

16 komentarjev na “Še ena novinarska…

  1. Katja

    In potem temu dodaš še idejo zavarovalnic, da določi višje zavarovalne vsote za vse, ki se ukvarjajo s temi “smrtno nevarnimi adrenalinskimi športi”, pa čeprav gre za ljudi z opravljenim tečajem kajaka, z vso potrebno opremo in najpogosteje take, ki grejo pred vsakim 0,5m jezom iz vode in najprej po obali pogledat, če je slučajno kje kakšen kol ali palica ali malo večja rola, ki bi lahko botrovala odločitvi za peš obhod…
    Skratka, se strinjam 100 %.

     
  2. pijanec

    Kako bi takšnega “kršitelja”sploh ustavili? Policija bi čez pol ure prišla z vodnim skuterjem?

    Ljudje so znani po tem, da bi po vsaki nesreči podprli vsako neumnost, ki bi jim jo kdo serviral v obliki omejitve neke dejavnosti ali svoboščine. Spomnimo se diskoteke Lipa, pa prometni zakoni itd.

    Sam sem proti vsakršni regulaciji. Vsak se naj sam zase odloči, če bo tvegal ali ne, in vsak zase naj nosi posledice svoje morebiti napačne odločitve. V Sloveniji se rekreativno in iz užitka vozimo po rekah že desetletja, brez resnih nesreč. Če pa nekomu pamet toliko ne dela, da se ne pelješ čez elektrarno, pa tu noben zakon ne zadostuje. V mojem kraju imamo tudi velik preliv zaradi jezu, ki vodi do elektrarne. Ne samo, da se nihče ne poskuša voziti prek, prelivu se nihče ne približa niti na nekaj 100 metrov.

     
  3. Okapi

    V resnici so krivi tisti, ki gradijo elektrarno in niso pred jezom postavili opozorilne table, da je prepovedano plutje čez jez. Ker oni so tisti, ki bi morali vedeti, da je to smrtno nevarno. Po reki se pač lahko voziš s čolnom in tista brzica čez jez je na prvi pogled videti čisto nedolžna. Kako naj človek ve, kaj se skriva tam pod vodo.
    Je že res, da je hudo neumno v kanuju pluti brez rešilnih jopičev (še toliko bolj, če že na začetku vidiš, da se lahko kanu prevrne).

    Precej neumna je pa tudi tvoja misel o upoštevanju “logičnih in pravnih norm”. Kakšne logične in pravne norme? Šli so pač v čolne in se peljali po precej mirni reki. Ne moreš pričakovati, da bodo vsi ljudje poznali vse nevarnosti. Zato pa imaš na cesti prometne znake za nevarne odseke, ostre ovinke, spolzko cestišče … ali pa opozorilo na vlaku, da se ne smeš nagibati skozi okno, ali znak na transformatorski postaji, da je elektrika smrtno nevarna, ali znak na gradbišču, da moraš imeti čelado, ali na avstralskih in ameriških plažah opozorila pred morskimi tokovi …

    In prav tako bi morala biti tudi obvestila na reki – tu se sme pluti, tu se ne sme pluti, tu se sme pluti, ampak je nevarno in moraš imeti rešilni jopič in čelado … V razvitih državah (pa se mi zdi, da tudi pri nas na Soči) imaš pred jezom čez reko napeto žico in na njej obešeno tablo, da je prehod prepovedan.

    Marsikomu se zdijo smešna “ameriška” opozorila na vzvratnih ogledalih, da so predmeti v ogledalu bliže, kot se zdijo, ali na plastičnih vrečkah, da se lahko otroci zadušijo, ampak dovolj je, da rešijo eno nevedno/neumno življenje, in so se splačala.

    O.

     
  4. Katja

    Dragi pijanec, pri nas na Soči ni nobenih žic čez vodo (če ne štejemo brvi). So urejena vstopna in izstopna mesta, kjer so tudi opisi odsekov reke z navedbo težavnosti. To pa samo zato, ker je treba za uporabo infrastrukture (vzdrževanje poti do reke in teh kart) plačati dovolilnico.
    Nikakor se ne morem strinjat, da so “šli pač v čolne in se peljali po precej mirni vodi”. Sicer nisem bila tam, ampak se iz posnetkov opazi ena taka bela stvar v vodi, bi rekla da nekaj deset metrov visoka in kakšne dva metra široka, pa par komadov jih je – betonski stebri. In iz osebnih izkušenj ti lahko povem, da se tak jez sliši na daleč kot močno bobnenje – ja, je res da se ne vidi, ampak se sliši. Že 0,5m jezu na Savi dolinki malo pod Mojstrano, kjer je pretok BISTVENO manjši, se sliši. Tako da enostavno ni možno, da bi kdo spregledal hidroelektrarno. Kjer je, mimogrede, dostop prepovedan. Da ne omenjamo, da je bila vožnja čez prelovno polje odsvetovana (pa še to verjetno samo zato, ker si nekdo ni upal vplivnemu politiku rečt, da tja enostavno ne sme).

     
  5. Okapi

    OK, se mi je nekaj dozdevalo, da sem pred jezom Doblar videl en tak znak. Verjetno sem ga kje drugje.

    Tule lahko vidiš, kako je za varno plovbo poskrbljeno v razvitih državah. In bi moralo biti tudi pri nas, ker dokument je evropski. Znaki so od strani 133 dalje.
    http://www.unece.org/trans/doc/finaldocs/sc3/TRANS-SC3-115r2e.pdf

    Če si pozorno gledala posnetke, bi ti moralo biti jasno, da ni bil prehod čez jez videti niti najmanj nevaren. Jasno da so jez vsi videli, ampak voda je prek njega tekla na prvi pogled zelo nedolžno. Za tragične posledice so bili krivi tisti betonski razbijalci toka pod vodo, ki jih pa ni bilo videti. In tudi bobnelo ni, vsaj ne tako, da bi bilo slišati nevarno. Kar se je čisto lepo slišalo tudi na posnetku. Če bi nevarno bobnelo, bi se ne slišali kriki tistih v vodi.

    Nesrečo lahko recimo primerjaš z nesrečo, ki bi se lahko zgodila pozimi na zaledenelem Blejskem jezeru, če bi ne postavili znakov, da led ni dovolj debel za hojo po njem. Od turistov pač ne moreš pričakovati, da bodo vedeli, kje so nevarnosti in pametno ravnali.

    Kar se mene tiče, je povsem jasno, da bi nekdo moral postaviti opozorilne znake, pa jih ni. Če bi bili znaki postavljeni in bi šli še vedno čez, bi bili pa seveda krivi sami.

    O.

     
  6. Katja

    Malo sem razmišljala, zakaj se z idejo o regulaciji ne strinjam. Sploh ne v smislu članka v Žurnalu, kjer bi morali po zakonu prepovedati vse aktivnosti na nevarnih odsekih rek.
    In sem se spomnila ene primerjave. Podobno situacijo imamo v hribih. Tam smo sicer lani dobili Zakon o planinskih poteh (star je točno eno leto), ki se sicer posveča predvsem vzdrževanju poti, pa tudi označevanju. Do lani je bilo stanje popolnoma pravno neurejeno, a tudi s tem zakonom celotno področje hoje po hribih ni pokrito. Glede uporabe je malo, npr. v 5. členu (Uporabniki uporabljajo planinske poti na lastno odgovornost. Uporabniki planinskih poti morajo pri uporabi planinskih poti ravnati samoodgovorno in odgovorno do drugih tako, da ne ogrožajo ali poškoduje sebe ali drugega.)

    Primerjava mi je zanimiva zato, ker poznamo precej območij tudi izven planinskih poti (brezpotja) in poti, ki so lovske in v nobeni evidenci. Ali pa gamsje stečine. Skratka poti, ki neveščim pohodnikom lahko zgledajo lepe in slikovite, se odpravijo po njih, nenadoma pa ugotovijo, da so se zaplezali ali izgubili in ne znajo nazaj (priti nehote na nevaren odsek poti je precej bolj enostavno, kot se morda zdi). Bi morali v izogib nesrečam (ki žal se dogajajo) prepovedati hojo povsod, razen tam, kjer je izrecno označeno, da je to dovoljeno? To so sicer naredili v Tatrah, ampak iz naravovarstvenih razlogov. Pri nas je tako, da vsak lahko hodi po brezpotjih, pač na lastno odgovornost. Celo plezati smemo. Je pa res, da v primeru, da nismo ustrezno opremljeni in poskrbeli za lastno varnost, tudi krijemo stroške reševanja (mislim, da se je zgodilo enkrat ali dvakrat).

    Enostavno ne verjamem, da bi z regulacijo lahko pokrili vsa področja človekovega delovanja. Nekaj prostora mora biti prepuščenega logičnim normam oziroma po domače zdravi pameti. Ameriški sistem označevanja nevarnosti je žal predvsem rezultat brezštevilnih (uspešnih) tožb, ne pa resne skrbi za človeška življenja. Poznam zgodbo iz New Yorka, ko je ob močnem nalivu voda zalila cel kup prodajalnic na eni od ulic, pa so vsi najprej prileteli z napisi “Spolzka tla!”, šele potem so se lotili preprečevanja vdora vode. Ali res ta napis reši kakšno življenje, ko je cela ulica prekrita z 10 cm vode??

     
  7. Rok-11

    Ehh, Žurnal in tzudi nekaj drugih je tukaj krepko brcnil v temo! Tu ni kaj prepovedovati, saj se bomo vsaj kajakasi takoj uprli! Do vode imamo menda pravico …

    Prav pa bi bilo postaviti bolj jasna in nedvoumna opozorila pred nevarna mesta. Npr. “Prehod čez jez smrtno nevaren! Prosimo izstopite iz vode.” Par takih zaporednih tabel je vse, kar lahko kdorkoli pametnega naredi.
    Pameten jih upošteva, drug jih ignorira. Posledice zase pa itak nosi vsak sam.

    Če je res treba tako nujno šparat, se da omenjenemu dodat še opozorilo da zavarovalnica in država ne krijeta stroškov reševanja na takih tveganih lokacijah – pa je.
    Če je potem še vedno kdo mnenja da bi šel plavat ali veslat čez… hmmm … naj pač gre. Kot je bilo že napisano – tvega le svojo glavo in s tem nikomur drugemu ne povzroča nikakršne škode.

     
  8. Okapi

    Nikjer nisem rekel, da bi morali prepovedati čolnarjenje (ali sploh karkoli). Organsko ne prenašam, če mi kdo prepove karkoli.

    Ampak če nekdo ve, da se na videz lepa gamsja steza končna s prepadom, je pa po mojem dolžan na začetek postaviti opozorilo. Ker seveda ravno vsake gamsje steze ni mogoče označiti, bi pač morali na nekaj vidnih mestih postaviti opozorila, da je hoja izven označenih poti na lastno odgovornost, oziroma nevarna (ker na lastno odgovornost je verjetno tudi na označenih). Na gozdnih cestah to recimo lepo piše (vsaj na nekaterih), da ne bi kakšen gobar, ki bi z avtom nasedel, potem tožil gozdarjev.

    Kar se pa tožb tiče, te so tudi pri nas. Vem za gospo, ki je dobila čeden kupček denarja (in to že pred leti), ker je padla na spolzkih tleh stranišča na eni od naših železniških postaj in si zlomila kolk. In opozorila so čisto na mestu, ker človek pač ne gleda pozorno, ali so tla mokra in spolzka, dokler ni že prepozno. Je pač treba malo skrbeti za varnost.
    Me zanima, kaj bi Katja rekla v primeru Lipa? Bi morale punce ostati lepo doma, saj bi morale vedeti, da je gužvanje pred diskoteko lahko smrtno nevarno?

    Nesreče se dogajajo, pred človeško neumnostjo nas ne bo 100 % obvarovala nobena prepoved in noben znak, ampak potruditi pa se je treba, kolikor je to najbolj mogoče, da bi nesreče preprečili. Na gradbišču elektrarne imajo varnostnega inženirja, ki je preprosto pozabil, da bi lahko kdo na gradbišče prišel tudi po reki, in zato na stebre jezu ni postavil znaka, da je plovba čez jez prepovedana. It’s that simple, really.

    O.

     
  9. pijanec

    Katja: se strinjam s teboj. Okapi seveda pretirava.

    Pretirana regulacija in neumno postavljanje tabel za vsaki vogal je nepotrebno. Zdaj naj pred vsaki prepad postavijo tablo, da ne smeš skočiti? Naj pred vsakim gozdom na Notranjskem postavijo tablo, da te lahko napade medved? Naj vsakih 5 metrov ob cesti postavijo tablo, da moraš pogledati levo in desno, da te ne bi povozilo. Potem ni nikoli konca. ZDA ne mešati v to, ker tam je to predvsem zaradi tožb.

    Kot sem že rekel, v našem kraju je podoben preliv zaradi elektrarne že 30 let. Nihče se mu ne iti ne upa približat. Pa nikjer nobenega opozorila.

    Okapi: prometne znake se postavlja na visoko frekventne ceste zaradi zagotavljanja pretočnosti, doseganja podobnega načina vožnje in da nekdo, ki se prvič pelje, ve približni potek ceste. Na stranskih cestah, tako pri nas, kot v tujini, se uporablja načelo zdrave pameti in teh znakov ni.

     
  10. Okapi

    Okapi čisto nič ne pretirava, pijanec pa preveč bere med vrsticami, kjer nič ne piše. Nikjer nisem omenil pretiranega ali neumnega postavljanja znakov. Glede na to, kar se je zgodilo, bi moralo biti vsakomur očitno, da znak na jezu ne bi bil niti pretiran, niti neumen.

    Ko že ravno omenja prepade – marsikje so zavarovani ali vsaj dobro označeni, na primer na smučiščih. In na začetku gozdnih cest SO znaki, ki opozarjajo na medveda. .

    Bo pa zanimivo videti, ali bo kdo koga tožil. Ker svojci žrtev bi povsem upravičeno lahko tožili občino (če je je pokojni župan izlet organiziral kot župan, ne kot zasebnik), firmo, ki je posodila kanuje in ni vztrajala na rešilnih jopičih, elektrarno in morda tudi državo ali kdor je pač odgovoren za varnost plovbe po rekah (če to pri nas sploh kdo je – verjetno ni).

    O.

     
  11. Fritz

    Dej Okapi, ne ga srat. Po napisanem sodeč spadaš med tiste, ki sušijo mačko v mikrovalovki, če v navodilih ni napisano, da tega ne smeš. Za smrt so si krivi sami. Pravzaprav so krivi tisti, ki so jih nagovorili, da se zapeljejo čez. Pa alkohol ni olajšavalna okoliščina.
    Glede znakov pa le to… HE Blanca je gradbišče, kar so VSI na čolnih vedeli. Torej tam niso imeli kaj iskati, saj obstajajo uredbe in odloki ipd, ki določa pravila na gradbiščih in eno izmed osnovnih je, da je nepooblaščenim oz. nezaposlenim osebam vstop na gradbišče prepovedan. Da tega niso vedeli bi bila malo bosa, saj živijo od odlokov. Pa tudi če ne bi, se na to ne moreš zgovarjat. Tudi če nisi prebral Zakona o CPP, te bo policaj kaznoval, če boš prehitro peljal. Tako je to!

     
  12. Okapi

    Fritz, očitno ne razumeš dobro, kako je s pravno državo, predpisi & odgovornostjo. Po gradbišču se res ne sme sprehajati, ampak gradbišče je OBVEZNO treba tudi označiti in zavarovati. Če ti na nezavarovanem in neoznačenem gradbišču na glavo pade opeka, ali če te povozi valjar, je kriv odgovorni za varnost na gradbišču, ne ti.
    Prometne predpise MORAŠ poznati in to je tudi eden od namenov vozniškega izpita. Za vse druge hitrostne omejitve pa znak MORA biti. Če ga kdo odstrani, ti ni treba plačati kazni, četudi dobro veš, da je bila tam še včeraj omejitev 40 km/h.
    Če povoziš srno na odseku z znakom za divjad na cesti, si kriv sam in sam kriješ škodo, če jo povoziš na odseku brez znaka, škodo krije zavarovalnice, ki jo izterja od lovske družine. Če misliš, da so znaki kar tako bolj za hec, se hudo motiš.

    Pač živimo v zapletenem svetu s številnimi pravili in predpisi. Morda to komu ni všeč in ima res tudi marsikatero slabo plat, ampak verjetno je vseeno bolje, kot če bi vladal “divji zahod”.

    Predvsem pa “občudujem”, kako so sedaj mnogi tako prekleto pameti. Ljudem na veliko primanjkuje empatije. Jaz recimo si znam zelo dobro predstavljati, kako je videti, če v dobri družbi s kanujem veslaš po precej mirni reki in prideš do ene na prvi pogled precej nedolžne polmetrske brzice čez jez. Ah q, kaj bi prenašali kanu naokoli, gremo čez. Pač ne veš, da so pod vodo zgradili ene zajebane razbijalce toka. Kot da bi to sodilo v splošno izobrazbo. Nikakor si ne upam kar takole na pamet reči, da bi bil dovolj pameten, da bi ne šel čez. Upam, da bi bil, prav 100% pa nisem. V življenju sem že naredil par podobnih bedarij, včasih iz objestnosti, včasih iz neznanja, ki so se na srečo vse srečno končale.
    Vseh nesreč ne bo mogoče nikoli preprečiti, ampak tole bi z enim samim znakom morda lahko. A je to tako težko razumeti?

    O.

     

Vpišite komentar