Pač živimo v zapletenem svetu s številnimi pravili in predpisi. Morda to komu ni všeč in ima res tudi marsikatero slabo plat, ampak verjetno je vseeno bolje, kot če bi vladal “divji zahod”.

Predvsem pa “občudujem”, kako so sedaj mnogi tako prekleto pameti. Ljudem na veliko primanjkuje empatije. Jaz recimo si znam zelo dobro predstavljati, kako je videti, če v dobri družbi s kanujem veslaš po precej mirni reki in prideš do ene na prvi pogled precej nedolžne polmetrske brzice čez jez. Ah q, kaj bi prenašali kanu naokoli, gremo čez. Pač ne veš, da so pod vodo zgradili ene zajebane razbijalce toka. Kot da bi to sodilo v splošno izobrazbo. Nikakor si ne upam kar takole na pamet reči, da bi bil dovolj pameten, da bi ne šel čez. Upam, da bi bil, prav 100% pa nisem. V življenju sem že naredil par podobnih bedarij, včasih iz objestnosti, včasih iz neznanja, ki so se na srečo vse srečno končale.
Vseh nesreč ne bo mogoče nikoli preprečiti, ampak tole bi z enim samim znakom morda lahko. A je to tako težko razumeti?

O.

Ko že ravno omenja prepade – marsikje so zavarovani ali vsaj dobro označeni, na primer na smučiščih. In na začetku gozdnih cest SO znaki, ki opozarjajo na medveda. .

Bo pa zanimivo videti, ali bo kdo koga tožil. Ker svojci žrtev bi povsem upravičeno lahko tožili občino (če je je pokojni župan izlet organiziral kot župan, ne kot zasebnik), firmo, ki je posodila kanuje in ni vztrajala na rešilnih jopičih, elektrarno in morda tudi državo ali kdor je pač odgovoren za varnost plovbe po rekah (če to pri nas sploh kdo je – verjetno ni).

O.

Pretirana regulacija in neumno postavljanje tabel za vsaki vogal je nepotrebno. Zdaj naj pred vsaki prepad postavijo tablo, da ne smeš skočiti? Naj pred vsakim gozdom na Notranjskem postavijo tablo, da te lahko napade medved? Naj vsakih 5 metrov ob cesti postavijo tablo, da moraš pogledati levo in desno, da te ne bi povozilo. Potem ni nikoli konca. ZDA ne mešati v to, ker tam je to predvsem zaradi tožb.

Kot sem že rekel, v našem kraju je podoben preliv zaradi elektrarne že 30 let. Nihče se mu ne iti ne upa približat. Pa nikjer nobenega opozorila.

Okapi: prometne znake se postavlja na visoko frekventne ceste zaradi zagotavljanja pretočnosti, doseganja podobnega načina vožnje in da nekdo, ki se prvič pelje, ve približni potek ceste. Na stranskih cestah, tako pri nas, kot v tujini, se uporablja načelo zdrave pameti in teh znakov ni.

Ampak če nekdo ve, da se na videz lepa gamsja steza končna s prepadom, je pa po mojem dolžan na začetek postaviti opozorilo. Ker seveda ravno vsake gamsje steze ni mogoče označiti, bi pač morali na nekaj vidnih mestih postaviti opozorila, da je hoja izven označenih poti na lastno odgovornost, oziroma nevarna (ker na lastno odgovornost je verjetno tudi na označenih). Na gozdnih cestah to recimo lepo piše (vsaj na nekaterih), da ne bi kakšen gobar, ki bi z avtom nasedel, potem tožil gozdarjev.

Kar se pa tožb tiče, te so tudi pri nas. Vem za gospo, ki je dobila čeden kupček denarja (in to že pred leti), ker je padla na spolzkih tleh stranišča na eni od naših železniških postaj in si zlomila kolk. In opozorila so čisto na mestu, ker človek pač ne gleda pozorno, ali so tla mokra in spolzka, dokler ni že prepozno. Je pač treba malo skrbeti za varnost.
Me zanima, kaj bi Katja rekla v primeru Lipa? Bi morale punce ostati lepo doma, saj bi morale vedeti, da je gužvanje pred diskoteko lahko smrtno nevarno?

Nesreče se dogajajo, pred človeško neumnostjo nas ne bo 100 % obvarovala nobena prepoved in noben znak, ampak potruditi pa se je treba, kolikor je to najbolj mogoče, da bi nesreče preprečili. Na gradbišču elektrarne imajo varnostnega inženirja, ki je preprosto pozabil, da bi lahko kdo na gradbišče prišel tudi po reki, in zato na stebre jezu ni postavil znaka, da je plovba čez jez prepovedana. It’s that simple, really.

O.

Prav pa bi bilo postaviti bolj jasna in nedvoumna opozorila pred nevarna mesta. Npr. “Prehod čez jez smrtno nevaren! Prosimo izstopite iz vode.” Par takih zaporednih tabel je vse, kar lahko kdorkoli pametnega naredi.
Pameten jih upošteva, drug jih ignorira. Posledice zase pa itak nosi vsak sam.

Če je res treba tako nujno šparat, se da omenjenemu dodat še opozorilo da zavarovalnica in država ne krijeta stroškov reševanja na takih tveganih lokacijah – pa je.
Če je potem še vedno kdo mnenja da bi šel plavat ali veslat čez… hmmm … naj pač gre. Kot je bilo že napisano – tvega le svojo glavo in s tem nikomur drugemu ne povzroča nikakršne škode.

Primerjava mi je zanimiva zato, ker poznamo precej območij tudi izven planinskih poti (brezpotja) in poti, ki so lovske in v nobeni evidenci. Ali pa gamsje stečine. Skratka poti, ki neveščim pohodnikom lahko zgledajo lepe in slikovite, se odpravijo po njih, nenadoma pa ugotovijo, da so se zaplezali ali izgubili in ne znajo nazaj (priti nehote na nevaren odsek poti je precej bolj enostavno, kot se morda zdi). Bi morali v izogib nesrečam (ki žal se dogajajo) prepovedati hojo povsod, razen tam, kjer je izrecno označeno, da je to dovoljeno? To so sicer naredili v Tatrah, ampak iz naravovarstvenih razlogov. Pri nas je tako, da vsak lahko hodi po brezpotjih, pač na lastno odgovornost. Celo plezati smemo. Je pa res, da v primeru, da nismo ustrezno opremljeni in poskrbeli za lastno varnost, tudi krijemo stroške reševanja (mislim, da se je zgodilo enkrat ali dvakrat).

Enostavno ne verjamem, da bi z regulacijo lahko pokrili vsa področja človekovega delovanja. Nekaj prostora mora biti prepuščenega logičnim normam oziroma po domače zdravi pameti. Ameriški sistem označevanja nevarnosti je žal predvsem rezultat brezštevilnih (uspešnih) tožb, ne pa resne skrbi za človeška življenja. Poznam zgodbo iz New Yorka, ko je ob močnem nalivu voda zalila cel kup prodajalnic na eni od ulic, pa so vsi najprej prileteli z napisi “Spolzka tla!”, šele potem so se lotili preprečevanja vdora vode. Ali res ta napis reši kakšno življenje, ko je cela ulica prekrita z 10 cm vode??

Tule lahko vidiš, kako je za varno plovbo poskrbljeno v razvitih državah. In bi moralo biti tudi pri nas, ker dokument je evropski. Znaki so od strani 133 dalje.
http://www.unece.org/trans/doc/finaldocs/sc3/TRANS-SC3-115r2e.pdf

Če si pozorno gledala posnetke, bi ti moralo biti jasno, da ni bil prehod čez jez videti niti najmanj nevaren. Jasno da so jez vsi videli, ampak voda je prek njega tekla na prvi pogled zelo nedolžno. Za tragične posledice so bili krivi tisti betonski razbijalci toka pod vodo, ki jih pa ni bilo videti. In tudi bobnelo ni, vsaj ne tako, da bi bilo slišati nevarno. Kar se je čisto lepo slišalo tudi na posnetku. Če bi nevarno bobnelo, bi se ne slišali kriki tistih v vodi.

Nesrečo lahko recimo primerjaš z nesrečo, ki bi se lahko zgodila pozimi na zaledenelem Blejskem jezeru, če bi ne postavili znakov, da led ni dovolj debel za hojo po njem. Od turistov pač ne moreš pričakovati, da bodo vedeli, kje so nevarnosti in pametno ravnali.

Kar se mene tiče, je povsem jasno, da bi nekdo moral postaviti opozorilne znake, pa jih ni. Če bi bili znaki postavljeni in bi šli še vedno čez, bi bili pa seveda krivi sami.

O.