Plačanci

23.07.2008JavnoOsebno

Blogov je veliko (preveč). Blogajo predvsem mladi ljudje, ki ta medij uporabljajo za avtopsihiatra. Blogi so večinoma neuporabni.

To je samo nekaj aksiomov, ki za bloge veljajo v klasičnih množičnih medijih. Zato mediji o njih ne poročajo. Niti takrat, ko bi lahko iz blogov naredili (geo)politični prispevek, kjer ta medij igra veliko vlogo. Niti takrat, ko se na blogih odvijajo medijsko zelo zanimivi incidenti (Mojca Mavec, Libanon, ZDA – če koga zanima, sem več o tem pisal v diplomi in Medijski preži). Po eni strani imajo prav. Slovenski blogi so za medije neuporabni in nezanimivi. Blogov je preveč, blogi so prehitri in od blogov ni nobenega haska.

Vseeno pa se občasno zgodi, da so mediji polni prispevkov o blogih. Ne o specifičnih blogih, ki so pomembni za medijsko pokrajino, ampak o blogih na sploh. Kdo so blogerji, koliko jih je, kaj počnejo. Statistika.

V Sloveniji se z blogersko statistiko ukvarja samo eno podjetje. To je podjetje Valicon, raziskave o blogerjih pa plačuje drugo podjetje, Iprom, spletno oglaševalsko podjetje. Lahko sklepamo, da je podjetju Iprom v interesu bloge prikazati kot a) množično b) moderno in c) oglasom prijazno komunikacijsko sredstvo, zato da bo lahko prodal še več oglaševalskega prostora.

Mediji so seveda odvisni od oglasov. Oglaševanje prinaša velik del profitov posamezne medijske hiše in zato se morajo novinarji z oglaševalci dobro razumeti. Pod tem terminom seveda mislim lansiranje oglaševalskih vsebin, ki jih morajo novinarji zamaskirati v novinarske prispevke. Kar naenkrat so blogi v središču pozornosti, po tonu prispevkov sodeč pa izpadejo kot najbolj moderna stvar na svetu. Pustimo ob strani dejstvo, da se novinarjem ponavadi niti ne sanja o čem pišejo niti nimajo prispevki neke posebne interpretativne note. Edino, kar je pri takih prispevkih pomembno je, da se s čim večjo pisavo napiše naročnika raziskave. Iprom. In da se po možnosti v prispevek sam vključi izjave predstavnikov ali celo direktorja tega podjetja.

Tako take in podobne raziskave ne pomenijo kvalitativnega preskoka, niso dobro merilo razvoja blogosfere in ne pripomorejo h kultivizaciji spletnih pojmov. Take raziskave so ena navadna usrana reklama. In nič več.

 

6 komentarjev na “Plačanci

  1. Okapi

    Bi rekel, da malo pretiravaš (kar se kritike občil tiče – saj vemo, da so te razočarala, ampak sedaj nanje ne gledaš veš objektivno).

    Nekdo je pač razposlal novinarjem press release o tej raziskavi in potem se je pač pojavila istočasno v različnih občilih. Saj se pri večini novic tako dogaja. Ko Gorenje, Fiat, Canon … naredi nov izdelek (ali pa če so nekje klonirali žirafo ali odkrili nov planet), razpošlje material novinarjem in ti to objavijo. Pa ne gre za v novinarski prispevek zamaskirano reklamo, ampak za čisto navadno novico. Tako tudi v tem primeru.

    Druga stvar pa je, da bi se lahko kdo poglobil v raziskavo in ugotovil, da je BS. Zakaj tega ne narediš ti (v obliki članka za recimo Mladino ali Monitor?)

    O.

     
  2. mitjamavsar

    Mislim, da je Domen v svojem tokratnem popizditisu daleč od pretiravanja.

    Slovenski medijski, politični in oglaševalski prostor KRVAVO potrebuje kakovostne raziskave, da se bo lahko razvil v pravo smer.

    Hkrati tudi raziskovalni sektor potrebuje kakovostne raziskavem, če želi ostati nad vodo. Preveč je plačancev in rezultati se preveč razlikujejo, metodologije pa so praviloma predpotopne oziroma so detajli skriti. Raziskovalni stroki bi zelo zelo koristilo mnogo več strokovne odprtosti … Podobno kot je odprtokodnost koristila vebu …

    Problematično je, ker je trenutno ugled raziskovalnih hiš zelo na meji s tem pa ogrožen tudi njihov nadaljnji razvoj. V politiki, oglaševanju in medijih se je ustvarilo vzdušje: “Hočem raziskovalne rezultate. Takšne, ki so meni všeč – ali pa bom zamenjal raziskovalca!”

    Kratkoročno se na ta način dobi volitve ali poveča naročnikova sredstva v oglaševanje. Dolgoročno pa gre za pluvanje v lastno skledo.

     

Vpišite komentar