S spletkami do zaposlitve

03.10.2008JavnoOsebno
Some of Facebook's gifts, as displayed in the website's gift shop.

Zadnja spletna modna muha so socialna omrežja. Blogi so tako dobili konkurenta v medijskem poročanju na obeh straneh luže, do neke mere pa so spletnim omrežjem predali primat nad “the latest thing“.

  • Muhe v mrežah

Seveda se z vsakim odkritjem oziroma nastankom novega fenomena skuša ta fenomen čim bolje vmestiti v družbo oziroma poiskati čim več funkcionalnosti tega fenomena. Spletne skupnosti niso nič drugačne, vseeno pa je težava pri spletnih tehnologijah v tem, da nam manjkajo osnovni podatki za načrtovanje kakršnekoli komunikacijske strategije. Med drugim nam manjka odgovor na vprašanje: “S kom hudiča se pogovarjam oziroma koga hudiča nagovarjam?

Ironija mreže Facebook, MySpace in LinkedIn je namreč ravno v tem, da navkljub ogromnemu številu osebnih podatkov o posameznikih, ki tvorijo to mrežo, posameznik ni bolj obveščen o ciljni publiki kot v primeru pošiljanja brezimenske prošnje za delo oziroma prošnje za sodelovanje na naslov info@imepodjetja.com. Nezavedanje priložnosti je eden največjih težav vseh novih komunikacijskih kanalov, kjer se vse ustavi pri označevanju ljudi na fotografijah iz zabav oziroma kjer se komunikacijska sposobnost večine ustavi pri dregljanju prijateljev.

Težava je tudi v manku uspešnih strategij oziroma napotkov za “uspešno rabo” spletnih orodij. Priznajmo, da v principu lahko vsak s petimi minutami časa napiše strategijo, načrt oziroma navodila za rabo spletnih omrežji ter to uspešno prodaja na različnih koncih in krajih. Uspešnosti zaenkrat ne meri nihče oziroma so vsi zadovoljni, saj imajo vsi načrti načeloma vsaj minimalno stopnjo uspeha, kar je trenutno dovolj – če se v nekaj podajaš brez pričakovanj, je vsaka sprememba v pozitivno smer dojeta kot absolutni uspeh.

  • Najprej streljaj, potem nariši kroge v tarčo

Stroški vstopa v mreže so minimalni. Tudi čas delovanja si lahko posameznik prilagodi potrebam in zmožnostim. Gre torej za optimalno okolje, kjer je posameznik navidezni gospodar vsega in kjer se brez posameznika ne zgodi nič. Kar je logično – mrežo posameznik dojema kot več rek, ki se zlivajo v jezero posameznika. Reke obstajajo samo v jezeru, zunaj njega ne. In tako so vsi posamezniki v mrežah prepričani, da je njihovo delovanje pravo, pravilno in uspešno. In da so učinki mrež med posamezniki neprimerljivi – tako kot so neprimerljivi posamezniki sami.

V vsakem posamezniku poteka boj med stroški in izkoristki. “Kaj moram dati in kaj bom dobil?” se sprašuje vsak, ko se pred njim prvič pojavi okno za prijavo v določeno mrežo. To ne velja samo za spletna okolja, temveč se podobna strategija pojavlja pred vsako prvo rabo novega fenomena.

Da posamezniki zelo hitro uvidijo prednosti in slabosti posameznega omreža, lahko vidimo na primeru aktualnega predsednika Danila Tűrka in njegove povolilne spletne pasivnosti. Čeprav se je v predvolilni kampanji odlikoval tudi s svojo spletno prisotnostjo in kreativnim pristopom, pa je to po zmagi na volitvah za predsednika popolnoma zamrlo. Ljudje so to opazili in priljubljenost aktualnega predsednika na spletu je začela upadati. Ne stagnirati, kot je to navada v spletnih skupnostih, kjer se stagnacija enači z upadom, temveč dejansko upadati. Ljudje so Tűrka začeli brisati iz svojih seznamov “prijateljev” oziroma so Tűrka prenehali “podpirati”.

  • Tega nihče ne uporablja

Spletnega headhuntinga v Sloveniji ni. Mogoče to obstaja v posameznih podjetjih kot quirk kadrovske službe, ampak da bi podjetja sistematično čakala na spletnih mrežah in lovila kvaliteten kader…tega ni. Ne samo zato, ker šefi ne vedo, da lahko fejsbukarje urediš po opisu delovnih izkušenj oziroma izdelanih projektih, temveč tudi zato, ker fejsbukarji sami ne skrbijo za kvalitetno spletno predstavitev oziroma vanjo mešajo vse brez kakršnegakoli smisla in reda.

Na pol gole fotografije iz zabav, slike z zagovora diplome, slike psov in mačk…vse to je urejeno brez kakršnegakoli reda in želje po komuniciranju določenih lastnosti posameznika. Ker na eni strani posamezniki v svet pošiljajo mešana sporočila, tudi svet (občinstvo) nima izdelanega mnenja o tem, s kom točno se pogovarja oziroma zakaj točno bi bila neka oseba koristna.

Nasvet? Imejte več profilov, vendar za vsakega določite funkcijo. Bodite s prijatelji na Facebooku, s potencialnimi delodajalci na LinkedIn mreži, MySpace pa uporabljajte…no, MySpace mreže vam ni potrebno uporabljati.

  • Kako meriti uspešnost?

Ko imate enkrat določene cilje, lahko hitro pogledate, kako dobro se vaša pričakovanja ujemajo z dejansko uporabnostjo posameznih mrež. Sam sem nad mrežami razočaran. Ni mi uspelo najdi novih kolumnistov za portal E-demokracija.si, povečini sem vpet v mrežo ljudi, ki jih poznam “od drugod” in v večih primerih se je Facebook izkazal samo kot neobvezna podpora preostalim dejavnostim pri določenih projektih. Mogoče sem pričakoval preveč.

Razmišljanje pred predavanjem na Študentski Areni