Stripi: The Watchmen

27.11.2008BooksRecenzije

Iz devetnajstega stoletja v alternativno moderno dobro. Če se je družba pravih gospodov lovila s konji in kočijami, se nadzorniki prevažajo z avtomobili, letali in ostalimi tehnološkimi pridobitvami moderne dobe. Dobrodošli v alter-osemdesetih!

Alan Moore (ja, isti avtor kot pri Gospodih) uvede zanimiv razkol med superheroje. Imaš navadne ljudi, ki se oblačijo v kostume (in umirajo zaradi prevelikega ogrinjala) in imaš ljudi, ki zaradi napake v laboratoriju dobijo dejanske superlastnosti.

Zgodba je veliko bolj kompleksna kot pri Gospodih, gre v bistvu za psihološke profile ljudi, ki v družbi izstopajo zaradi svojih izrednih lastnosti. Nekateri med njimi jemljejo svoje superherojstvo kot službo, iz katere lahko kadarkoli izstopijo, drugi so “blagoslovljeni” s supergeni in se svoji superiornosti ne morejo izogniti.

Moore jih tako v prvem delu slači iz obleke – no, sreča jih, ko so že vsi upokojeni in se samo še z nostalgijo spominjajo svoje “zlate dobe”. Stari imajo srečo – če nisi star, si mrtev.

Zelo filmska montaža (hitri rezi med posameznimi sličicami) v uvodnem delu stripa prikaže zaplet – nekdo čez okno vrže enega od članov lige superherojev. Okno je v višjih nadstropjih stolpnice. Superheroj ne preživi. Kdo ga je?

Začetna poglavja stripa so časovno pomešana. Spomini se mešajo z realnostjo in skozi prve izvemo razloge, ki so vodili do stanja v drugi. “Liga gospodov” je zdesetkana, vedno več herojev pa se znajde v mlaki lastne krvi. Svetu grozi jedrska vojna, Rusi preko Evrope rinejo v ZDA. Kako rešiti “alternativni” svet?

Aktivacija herojev poteka na podoben način kot v Ligi gospodov. Počasi in z muko. “Nočemo tega sranja!” godrnjajo heroji in rešujejo ljudi iz gorečih stavb. “Dovolj je bilo tesnih oblek!” vpijejo in skačejo iz nemogočih višin ter vlamljajo v zapore.

V bistvu bi strip lahko šteli kot nesojeno nadaljevanje Gospodov, saj se izdelka spogledujeta tudi po slogu risanja. Zelo podobno tempiranje (devet sličic na stran, na koncu prevladuje sličica na stran), zelo podobna tematika in zelo podoben zaključek.

Mislim, da se revolucionarnost tega stripa, ki mu je prinesla mesto na seznamu časnika Time: Sto najboljših romanov, ravno to slikanje alternativne realnost, v kateri se superheroji borijo sami s sabo. Brilijanten je tudi klimaks celotne zgodbe, ki ga Moore izvede na podoben način kot pri Gospodih, samo veliko bolj neposredno in z veliko več sarkastične grenkobe. V stripu Moore predstavlja še dodaten strip o brodolomcu, ki ga bere eden od stranskih likov in s katerim Moore poudarja dogajanje v glavnem toku zgodbe in s tem dodatno kompleksira zgodbo.

Strani: 416

Cena: okrog 20 €