Stripi: Batman – Year One

01.01.2009BooksRecenzije

Najbolj zanimivi črki v grški abecedi sta alfa in omega. Začetek in konec. Simbolika teh dveh črk prekaša simboliko vseh preostalih črk skupaj in tudi v našem primeru ni nič drugače. Batman – Year One se poglablja v začetke lika, ki je zaznamoval fikcijski Gotham City.

In če smo v večini primerov najbolj seznanjeni z dvemi filmskimi različicami nastanka enega največjih superherojev, kjer Batmana rodi otroška travma umora staršev (Burton) oziroma travma padca v star vodnjak (Nolan), nam scenarist Frank Miller in risar David Mazzucchelli ponujata alternativno vesolje, kjer se Batman rodi z idejo o vaških stražah, ki jemljejo pravico v svoje roke.

Strip v štirih delih in dodatku z zelo pomenljivimi podnaslovi (Who am I, War is declared, Black Dawn ter Friend in Need) orisuje tranzicijo večih klasičnih likov iz sveta Batmana. Poleg glavnega junaka v stripu spremljamo še razvoj komisarja Gordona, ki se bojuje s korupcijo v policiji in Selino, ki se spremeni v Catwoman po skorajda istem kopitu kot Batman.

V zadnjem delu Batmanova anonimnost skoraj izgine, saj se brez maske iz oči v oči sreča s komisarjem Gordonom. Batmana tokrat ne reši noč oziroma njegovi pripomočki, temveč golo naključje. Gordon namreč zaradi zapleta izgubi očala in svojega rešitelja “ne vidi prav dobro”.

Strip ima izrazit noir podton, ki bi ga na nek način lahko imeli za Millerjev podpis. Batman je tako bolj podoben Sam Mallonu kot superheroju, ki izstopa iz sveta, v katerem deluje. Do določene mere spominja na Millerjev opus Sin City, kjer se na podoben način mešajo nadnaravni in prizemeljski podtoni.

Najbolj zanimiva je seveda primerjava stripa z obemi filmskimi interpretacijami. Burtonova iz leta 1989 igra na karto mistike in fantastike, kjer so superheroji bolj podobni prikaznim, medtem ko prebivalci mesta Gotham City igrajo izrazito stransko vlogo. Nolanova interpretacija iz leta 2005 je bližje Millerjevemu izvorniku – Batman je bolj podoben človeku, ki mu je mar in ki nekaj mora storiti.

Slog risanja je risankast, z mehkimi potezami. V povprečju šest sličic na stran, veliko dialoga in razvijanje večih zgodb hkrati, ki postavljajo temelje za vesolje, ki prihaja. “I`ve got a friend coming who might be able to help,” pravi Gordon v zadnji sličici, “should be here any minute.”

Strani: 97 + 20

Cena: 7 €