Che: Bolivijski dnevnik

05.01.2009BooksRecenzije

Ernesto Guevara oziroma Che Guevara, kot so ga imenovali njegovi soborci, je med potovanjem po Boliviji leta 1967 pisal dnevnik, ki deluje kot vpogled v razmišljanje revolucionarja in hkrati popisuje njegovo spopadanje z bolivijsko vojsko.

Che se v Bolivijo odpravi z željo po mobilizaciji kmečkega prebivalstva in novega začetka komunistične revolucije. Vsak konec meseca naredi povzetek dogajanja, vsak dan pa napiše krajši dnevniški zapis, v katerem komentira in opisuje dogajanje tistega dne.

Iz Guevarinega dnevnika sem sam razbral eno prevladujočo temo in to je fascinacija nad idejo revolucije, ki mu je onemogočala realno oceno položaja, v katerem so se znašli revolucionarji. V Bolivijo namreč vstopi približno petdeset njegovih somišljenikov, ki so na začetku učinkoviti v gverilskemu bojevanju proti bolivijski državni vojski, vseeno pa kasneje njihova prizadevanja pohabi tako vojaško močnejši nasprotnik kot tudi notranje razprtije.

Kot vzrok notranjih razprtij se mi zdi najbolj pomembna Guevarina nesposobnost reševanja vsakodnevnih težav gverilcev in (pre)močna ideološka zaslepljenost. Ena glavnih nalog, ki naj bi jo imel Che v Boliviji, je bila ravno prepričevanje kmetov, naj se pridružijo gverilskemu gibanju in se uprejo oblasti, vseeno pa Chejeva skupina največ časa porabi za premikanje in skrivanje ter napadanje vojaških sil Bolivije.

Tudi že prej omenjeni Guevarin revolucionarni duh jim je bolj kot ne v napoto, saj Guevara vse težave rešuje s sintaksto “Revolution para siempre!”, kar ga na koncu stane tudi življenja. Zdi se mi, da je ravno ta način komunikacije tisto, kar Guevari preprečuje glavni namen misije Bolivija – komunikacije z lokalnim prebivalstvom, ki naj bi ga prepričal v koristnost revolucije.

Dnevnik dopolnjujejo sporočila javnosti, ki jih je pisal Guevara in v katerih lahko dodatno spoznamo ideje revolucije, ki naj bi spremenila Bolivijo, ki je v tistem času živela pod vladavino predsednika Ortuna, ki je na oblast prišel z vojaškim udarom.

Mogoče je največja ironija dnevniških zapisov “največjega revolucionarja na svetu” v tem, da revolucionar z njimi luknja svojo javno podobo in se kaže v popolnoma drugači luči kot ga poznajo ljudje.

Strani: 225

Cena: 25 €