Včeraj sem v oddaji Svet videl prispevek o Amnesty International in njihovi akciji v podporo rešitve fenomena izbrisanih. Svoje člane pozivajo, naj se oglasijo pri svojem poslancu, ga povprašajo o njegovem mnenju glede celotne problematike in izpolnjeni obrazec (.pdf) pošljejo predsedniku vlade.
Prispevek se je vrtel okrog poslanca poslanske skupine SNS, ki v tem vidi prvovrstno zaroto. Poslanec Milan Györek je namreč obrazec prejel od kolega iz študentskih let, prvak SNS Zmago Jelinčič pa pojasnjuje, da “poslanca nihče nima pravice spraševati o njegovem mnenju na tak način”.
Novinarji oddaje Svet so zgodbo seveda zastavili kot zlorabljanje poslancev, ki jih ljudje sprašujejo za mnenje oziroma za njihovo držo pri pereči temi, pozabljajo pa, da so poslanci izvoljeni predstavniki ljudstva, ki ljudstvu tudi odgovarjajo. Sploh, če gre za tako vročo temo, kot so izbrisani.
Kam strmi bajno informativna oddaja Svet je bilo jasno že na samem začetku omenjenega prispevka, ko “neodvisni” “novinar” Marko Potrč pogrimsano reče “t.i. izbrisani”.
Amnesty International Slovenije je sekcija Amnesty International, povedano drugače: če ne bi bilo legitimnega in legalnega razloga/povoda za takšno akcijo lobiranja na poslance, tega tudi ne bi počeli, ker bi jih njihov EU office po čepici.
Kako nepismeni in neinteligentni so v SNS (in v uredništvu oddaje Svet) je razvidno tudi iz tega, da ne razumejo pomena simbolike pikic in škarij (denotativna raven: “tukaj odreži”). Apel, ki je zaradi večno omejenih finančnih sredstev, natisnjen žal na isti A4 list kot vprašalnih, se namreč sploh ne tiče poslanca, ampak tistega, ki se je kot prostovoljec ali član civilne iniciative odločil za obisk poslanca.