Založba Sanje, lahko vas je sram…

28.03.2009Osebno

Nedavno sem se navduševal nad zbranimi kratkimi zgodbami genialnega Roalda Dahla, prejšnji teden pa sem v knjigarni ugledal prevedeno knjigo njegovih kratkih zgodb Kiss, Kiss. Knjigo je izdala založba Sanje, gre za paperback izvedbo, takoj pa me je zmotilo dejstvo, da je bila knjiga zavita v plastiko.

Knjige jemljem kot eno zadnjih trdnjav, ki se upira nakupu brez predogleda, saj so v knjigarnah skoraj vse knjige na voljo brez plastične prevleke, za katero mora človek diplomirati iz toraksalne kirurgije, da jo lahko odvije. Knjige načeloma lahko primeš v roko, jo prelistaš, prebereš kak odlomek in si tako o delu ustvariš mnenje. Plastificirana knjiga nudi predogled dveh strani – naslovnice in hrbta.

To v tem primeru ni bil problem. Knjigo sem poznal, zgodbe tudi, zato sem plastificirano knjigo vzel, plačal in jo nesel domov. Ker je šlo za darilo, knjige nisem odpiral takoj, ko sem jo dobil v roke, temveč sem odpiranje plastičnega sarkofaga prepustil slavljenki.

Sledilo je neprijetno presenečenje – knjiga je bila dobesedno umazana, kot bi jo nekdo polil s kavo.

Da se knjige pri izdelavi poškodujejo, razumem. Pri mojem izvodu izgleda, da gre za puščanje lepila, s katerim je bila knjiga zvezana, vseeno pa bi to lahko opazil že v knjigarni in vzel nov izvod. Če knjiga ne bi bila zaščitena s plastičnim ovojem, ki ga z rokami skorajda ne moreš odpreti[1. doma sem uporabil škarje].

Plastifikacije ne razumem[2. pred časom se je s podobno težavo srečal Amazon, ki se je na koncu odločil, da plastifikacijo ukine]. Tako močno zaščito papirja bi si založbe lahko omislile v primeru, da bi knjige prihajale z ladjami oziroma terenci in da bi blato/voda špricala čez zabojnike, v katerih bi prenašali knjige. Da pa knjigo neprodušno zapreš in na tak način še skriješ svoje napake pri vezavi (če bi napako videl v knjigarni, bi nanjo opozoril prodajalce in vzel nov izvod), pa se mi zdi nekorektno in nespoštljivo do bralcev.

Založba Sanje, lahko vas je sram!

 

6 komentarjev na “Založba Sanje, lahko vas je sram…

  1. Rok

    hej,
    edini namen, da knjige pri Sanjah dosledno zavijamo v folijo je ta, da jim s tem podaljšamo življenjsko dobo … ne moreš verjeti, kakšne knjige dobivami nazaj iz knjigarn, če so nezaščitene; so odrsane in nihče jih več noče. Na velikih tržiščih gre ogromno knjig v reciklažo, v sloveniji si pač tega ne moremo privoščiti: pri Sanjah še nismo zavrgli nobene knjige … (Andraz:) s tem gotovo manj škodujemo okolju, kot s folijo, ki še nima primernega nadomestila ….

    moral si imeti precejšno smolo, da si naletel na “sesut” primerek … takšne knjige kupcem z veseljem (res!) zamenjamo! če le utegneš, se z izvodom lahko oglasiš na sanjah, alešovčeva 37, lj.

    Poljubček pa je sicer med meni najljubšimi kar smo jih doslej naredili. priporočam! ena zgodba na večer …

     
    1. Domen

      Rok, pozdravljen!

      Najprej hvala za hiter odziv.

      Kot sem že omenil v prispevku, sta problema dva. Kakršnakoli plastifikacija knjig onemogoča pregled knjige. Ne glede na namen plastifikacije, se od uporabnika pričakuje, da bo knjigo kupil na podlagi platnic. Da bi knjigo v knjigarni odvijal samo zato, da bi jo prelistal, ne pride v poštev.

      Rešitev je preprosta. Na kupu zavitih knjig bi morala biti obvezen odprt izvod, označen kot “recenzijski” oziroma kaj podobnega. V Konzorciju ga ni bilo. Da ga bom iskal po knjigarni – to ni moje delo. Se strinjam, lahko bi vprašal prodajalko.

      Pri “vaši plastiki” se pojavlja še dodaten problem – plastika je res debela in pri odpiranju lahko knjigo poškoduješ že samo zaradi tega, ker se na robovih plastika oprime platnic, ki niso iz debelega kartona.

      Imam par predlogov za rešitev te težave – če se poškodbe pojavijo pri transportu do knjigarne, ne pa pri samem zlaganju na police v knjigarni sami, bi morda knjige odvijali ob zlaganju na police v knjigarni. Dvomim, da se poškodbe pojavijo v knjigarni sami, saj bi bila potem plastifikacija obvezna pri vseh knjigah.

      Če je potreba po plastifikaciji potrebna tudi v knjigarni sami, bi bilo mogoče dobro plastičnemu oklepu dodati perforiran rob, kjer bi ga končni kupec lažje odprl. Če seveda to ni predrago oziroma je to nemogoče.

      Kar se menjave knjige tiče, bom o tej možnoti obvestil slavljenca. Če se ne bo odločil za menjavo, vseeno hvala za ponudbo. Pa še hvala za prevod – Roald Dahl v slovenščini večino časa stanuje na oddelku za mlade, medtem ko njegov odrasli opus ostaja nedotaknjen.

       
  2. sv3der

    …na kupu zavitih knjig bi morala biti obvezen odprt izvod, označen kot “recenzijski” oziroma kaj podobnega … in dodajam sam, ki ga lahko potrosnik kupi po znizani ceni, ce je to zadnji izvod 🙂

    to pocno marsikje v svetu in ne se mi prosim slepat na (pre)majhen trg.

    domen, upam, da si sel zamenjat knjigo.

    -sv3

     
    1. Domen

      No, to bi bilo seveda lepo, ne pa obvezno. Ampak še vedno vztrajam, da zavite knjige, ki jih ne moreš malo prebrskati, ne sodijo v knjigarne.

       

Vpišite komentar