The complete Maus

03.01.2010BooksRecenzije

Ena bolj pretresljivih zgodb o ljudeh, ki so preživeli drugo svetovno vojno in o njihovih sinovih z izrednim smislom za (samo)refleksijo.


Maus je zgodba o nacistični Nemčiji in o židovski družini, ki je preživela holokavst. Zgodbo pripoveduje oče, star Žid, ki se ne spomni več, kaj je jedel včeraj za kosilo, zelo natančno pa se spominja dni druge svetovne vojne, kjer so se z družino najprej skrivali in bežali pred nacisti, ki so okupirali Poljsko, nato pa preživeli še slabo leto dni v koncentracijskem taborišču Auschwitz.

Namesto stripa s človeškimi liki avtor vsakemu narodu dodeli svojo žival. Židi so miši, nacisti so mačke. Poljaki so prašiči, cigani ose oziroma čebele. Ameriški zavezniki so kužki, Francozi žabe, Švedi jeleni, Britanci ribe, Ruse je Art narisal kot medvede, Korejce kot opice in Čehe kot zajce.

Z živalsko farmo holokavsta pa je Artu uspelo še bolj naviti kontraste in poudariti grozljive situacije, ki jih je preživljal njegov oče, ko se je z družino skrival po zapuščenih hišah oziroma skušal preživeti v koncentracijskem taborišču.

Strip je črnobel, ponavadi razdeljen na devet sličic na stran. Grafika je po eni strani zelo risankasta, podrobnosti je malo, po drugi strani pa avtor v določenih primerih z nekaj preprostimi potezami pove vse. Strip sem bral v originalu, na voljo je tudi slovenska izdaja, zanimivo je biografsko zapisovanje izrečenih povedi, saj oče govori “poljsko angleščino”, z napačnim formiranjem stavkov.

Strip je razdeljen v dva dela. V prvem je v prvem planu Artov oče in pripoved druge svetovne vojne, v drugem pa Art začne mešati preteklost s sedanjostjo in v zgodbo vplete tudi sebe, svoje dileme pri ustvarjanju te zgodbe in odnos s svojim senilnim očetom. Tako je v drugem delu še bolj prisotna samorefleksija in še bolj poudarjen odnos sin-oče, kjer lahko vidimo močno objektivno biografsko noto.

Eden bolj zanimivih odsekov se zgodi proti koncu pripovedi, ko se v sedanjosti oče in sin odpravita v trgovino in na poti domov ustavita črncu. Oče se ga zelo prestraši in spodbuja sina, da ga ne bi pobrali, sin pa ga zavrne in tako se del poti peljejo z njim. Na koncu, ko črnec že zapusti avtomobil, oče izdahne: “Bilo je grozno, paziti sem moral, da ni kaj ukradel.” Sin ga nadere, češ, kako si lahko ravno ti tak rasist, oče pa hladno odvrne: “Ne moreš primerjati Židov in črncev!”

Čudovita grozljiva zgodba z zelo dobrim pripovedovalcem in še boljšim zapisovalcem. Obvezno branje v letu 2010, če ste se ga dosedaj izogibali.