Nokia N900 – uporabniška izkušnja

20.02.2010GadgetsRecenzije

Nokia je s tem telefonom še enkrat pokazala na resno identiteto krize pri idejnemu razvoju novih mobilnikov. Oziroma novih netbookov.

N900 with extracted keyboard #2 N900 je križanec v večih pomenih besede. Križanec, ki ne ve, ali naj bo računalnik, telefon ali kar oboje hkrati. Križanec, ki ne ve, ali naj se obnaša kot polnokrvni touch-screen telefon ali naj bo uporabniku v pomoč še pero ali pa mogoče kar full QWERTY tipkovnica.

Oblikovno gre pri N900 za spolni odnos med N810 in N95. Se pravi, da je otrok zelo debel in težak, podkrepljen s kvalitetno optiko kamere za fotografiranje in snemanje filmov, vse skupaj pa je zapakirano v plastično ohišje z izvlečno tipkovnico, ki pa ima presenetljivo majhne tipke – vsaj v primerjavi z E71 in E75.

N900 vs. iPod Touch #2Pri touch screenu so šli oblikovalci po poti več let starega SE P1i, ki ima majhne ikone, po njih pa je skoraj bolje upravljati s priloženim peresom kot s prsti. Tudi tukaj so ikone nagnetene po robu zaslona, tako da moraš v določenih situacijah zadevo prav pociljati. Sto let stran od vmesnika na iTouch/iPhone družini izdelkov, kjer so ikone centrirane in velike za prst.

Maemo pozna multitasking. Programe si lahko razporedite po štirih različnih namizjih in se med njimi premikate z listanjem zaslona. Pozicijsko Maemo pozna samo dva tipa pozicij, kamor lahko vmestite programe, ni pa oknom mogoče spreminjati velikosti, kar je škoda, saj zasloni ostajajo neizkoriščeni.

N900 vs. iPod Touch #1Mogoče me je najbolj presenetila velikost telefona. Ker sem navajen tanke E71 oziroma iPoda, se mi je zdel N900 res nova definicija “cegla”. Čeprav je logično, da moraš kamero, notranji spomin, baterijo, GPS modul in vse ostalo stlačiti na omejeno število kvadratnih centimetrov, pa tudi tipkovnica pobere svoje, se mi zdi hecno, da jim je pri E75 podobne zadeve uspelo narediti bolje na veliko manjšem prostoru.

Po drugi strani N900 flirta tudi z razredom subnotebookom, vseeno pa ji tudi tukaj spodleti. Zadeva je namreč premajhna za kvalitetno rabo kot prenosni računalnik, čeprav so Finci dodali zatič, s katerim lahko Nokio kot okvir s sliko postavimo na mizo.

Ena največjih napak oziroma udarcev mimo pa je tipkovnica na zaslonu in pisanje sms oziroma e- sporočil. Finci so si namreč domislili samoraztegujoče okno, kar pomeni, da se okno širi s količino teksta. Če torej napišete samo pet vrstic, je okno majhno, pri večjemu številu znakov pa se razteguje. Vse skupaj izpade zelo nepregledno, če pa se odločimo še za uporabo tipkovnice na zaslonu, dobimo levo sliko. Juck.

N900 pa se dobro obnese kot fotoaparat/kamera. Posnetki so lepi in čisti, fotoaparat premore 5M senzor, pri snemanju s kamero pa je treba paziti na pravilno lego telefona, saj se vam drugače lahko zgodi tole:

Če potegnemo črto, je N900 sicer na dobri poti, sploh v primerjavi z N810, vseeno pa to ni telefon/netbook, ki bi si ga želel imeti ta hip. Za telefoniranje je preokoren in preveč netbookovski, za netbook pa premajhen in preveč podoben telefonu. Ostajam torej pri E71, N900 pa jemljem kot zanimivo napoved prihodnosti.

Telefon so prijazno posodili pri Nokia Slovenija.