Pred letom dni sem resno razmišljal o nakupu netbook prenosnika, pa potem zaradi dejstva, da zadeve ni mogoče kar tako dobiti na test, nakup opustil. Sedaj so mi iz slovenske podružnice HP poslali najnovejšega HP Mini 210 in me poprosili, da naj ga stestiram.

Richard Stallmann je nekoč dejal, da so netbooki prava realizacija ideje prenosnih računalnikov. Za razliko od “pravih” prenosnikov, ki na določenih področjih že zamenjujejo “prave” domače računalnike so netbooki namreč lažji, manjši in zato bolj primerni za transport in delo na terenu.

HP Mini 210 tehta 1300 gramov, od tega jih več kot 300 pobere “oklep” z baterijo. Deset inčna diagonala zaslona predstavlja ravno dovolj delovne površine za osnovne funkcije (pisanje, elektronska pošta, multimedija), zaplete se pri določenih programih, ki so navajeni večje površine in zato pride do prekrivanja z robom zaslona.

Na otip prenosnik izgleda zelo dobro. Tipke, plastika in ohišje je namreč zelo kompaktno, na izbočene tipke pa se je potrebno navaditi. Vseeno se mi zdi rešitev boljša od tipkovnic brez presledkov med posameznimi tipkami, je pa tudi res, da moraš na začetku kar malo paziti, saj je zaradi presledkov med tipkami pozicija posameznik tipk malce drugačna.

Tudi touchpad je dokaj uporaben, če seveda ne boste kupili brezžične miške in jo s pomočjo vgrajenega bluetooth vmesnika povezali s prenosnikom. Dejstvo, da sta desni in levi miškin gumb vdelana v sam touchpad in da zato nista ostro ločena od površine touchpada me ni motilo, navsezadnje lahko z dvojim tapkom po touchpadu upravljate programe in potrebe po pretiranemi rabi gumbov sploh ni.

Prenosnik nima CD/DVD enote, edini način pretoka vsebin je torej skozi enega od 3 USB portov, SD/XD kartico oziroma prek brezžičnega ali mrežnega vmesnika. Dodaten nakup v obliki prenosne CD/DVD enote je skoraj nujen, če seveda mislite Minija uporabljati za vašo glavno postajo. V nasprotnem primeru se da zadeve pretočiti po drugih kanalih.

Srce stroja je procesor Intel Atom N450, ki teče na 1,66 GHz in ima pol giga MB predpomnilnika. Presenetila me je velikost trdega diska, saj si lahko na Minija shranite do 250 gigabajtov podatkov in ker prenosnik uporablja operacijski sistem Windows 7 Starter edition je večino trdega diska tudi dejansko na voljo za uporabo.

Baterija ima šest celic, v času enotedenskega testa, kjer je bil računalnik brez prekinitve povezan s spletom, pa ponovna polnitev ni bila potrebna. Uporabniki poročajo o več kot sedemurni avtonomiji (vir), v deklaraciji je navedena avtonomija štiri ure (zelo verjetno gre za razliko med 6-celično in 3-celično baterijo). Pri dolgotrajni rabi je bilo na spodnjem delu čutiti malo pregrevanje ohišja, vendar ne v taki meri, da prenosnika ne bi bilo mogoče uporabljati na kolenih.

Poleg operacijskega sistema ima prenosnik na voljo še HPjevo programje, ki omogočajo hiter dostop do elektronske pošte, surfanja po spletu in drugih osnovnih funkcij prenosnika. Ob vsakem zagonu se pokaže “boot menu”, iz katerega lahko izberemo, kateri sistem želimo uporabljati. Praktično.

Kamero sem uporabljal samo za okus, zadeva je uporabna za standardno rabo, prevelike kakovosti slike pa nikar ne pričakujte. Bo pa kamera dovolj za občasno seanso na ChatRoulette oziroma za spletni klepet.

Zmotile so me tri stvari, ki se tičejo oblike in uporabnosti prenosnika. Prva stvar je baterija, ki zelo poslabša celoten izgled prenosnika in možnosti transporta. Zanimivo je to, da na uradnih fotografijah te izbokline ni videti, kar lahko pomeni, da obstaja več izvedb iste različice prenosnika.

Na spodnjih slikah se namreč jasno vidi štrleča baterija, ki pomeni dvoje – ali boste pred nošnjo prenosnika razstavljali in potem spet sestavljali ali pa si boste morali omisliti večjo torbo. Razlika med najmanjšo in največjo višino prenosnika je namreč dobrih 2 centimetra. Po drugi strani pa je tudi res, da baterija poskrbi za nagib prenosnika in s tem pomaga uporabniku pri uporabi.

Druga stvar je neposrečena pozicija nekaterih tipk. Najbolj sta me zmotili tipki za premikanje gor in dol – ker jih ponavadi uporabljamo več kot tipki za premikanje levo in desno, mi ni čisto jasno, zakaj velikost tipk niso raje obrnili in pomanjšali tistih dveh za premikanje levo-desno. Tretja slaba stran so zvočniki, kjer je kvaliteta zvoka obupna. Tudi pri višanju/nižanju glasnosti medtem, ko zvok “teče”, se sliši šum. Obvezne so torej slušalke, kjer je zvok dober.

Če vas zgoraj naštete napake ne motijo preveč (zame največja napaka je štrleča baterija), potem kar izvolite. Stroj me je navdušil z izvedbo, sploh trdnost ohišja in izvedba tipkovnice, tudi po notranjosti malček ni preveč okleščen, mogoče pa bi bilo vseeno vredno počakati na različico s SSD diskom (ali pa preveriti možnosti samomutacije).

HP Mini 210 so prijazno posodili pri HP Slovenija, avtor vseh fotografij tega prispevka je Boštjan V.