Boste zaradi Apple iPad brali manj ali več?

15.04.2010Javno

Vsakič, ko na trg pride nova tehnologija, začnejo določeni posamezniki in skupine kričati o tem, kako bo tehnologija spremenila naše navade, ki z njo nimajo prav velike veze. Najnovejši izdelek družine Apple, famozni iPad, ni nič drugačen. Če ne drugega, je vse bolj očitno, kako smešno je vse skupaj.

Sposodil si bom citat kolega, navdušenega uporabnika Applovih proizvodov, ki je danes navrgel, da bo z Apple iPadom bral več. Knjige mu ne ležijo, zadeve so preokorne in premalo funkcionalne, Apple iPad pa da ima tisto, kar knjigam kot nosilcem vsebine manjka.

Nič ne rečem, iPad izgleda zelo trendy. V času minituarizacije in poudarjanja mobilnosti delovnega okolja, ki ne zdrži kritičnega preverjanja, je dobro kilo težak “blok” čipovja z zaslonom na dotik in svetlečo zunanjostjo zagotovo velik tekmec okornim, smrdljivim in slabo prenosljivim blokom papirja, ki smo jih konzumirali dosedaj. Pa vendar, da bi menjal? Tako, za vedno?

Zdi se mi, da bo ravno “shiny faktor” največji problem pri celotni uporabi. V roki imaš zelo lepo oblikovano multimedijsko napravo, ki jo boš uporabljal za konzumacijo smrdljivih knjig? Resno? Eden od čarov knjig je ravno funkcijska singularnost, ki ti pomaga pri potopu v snov. Že s televizijskega zaslona je težko brati večje kose vsebin, z interaktivnega računalnika pa so bralni maratoni skorajda nemogoči.

Dopuščam sicer možnost, da bo iPad spremenil dinamiko branja oziroma konzumiranja literature. Včasih so brali s kamnitih ploščic, nato s papirusa, šele kasneje so poznali vezano literaturo. Sprejmem izziv napredka kot možnost spremembe navad, a sem izredno skeptičen, da se bo sprememba zgodila brez hkratne ukinitve starega načina branja. Tehnološke revolucije so pokazale, da tehnologije, ki soobstajajo v določenem prostoru, izredno počasi odmirajo.  Ljudje danes še vedno snemajo oddaje na VHS kasete!

Drugi dvom, ki se mi poraja ob napovedi bralne ipadvolucije, je (logična) nedostopnost izdelka v primerjavi s knjigami. Švercerji boste sicer zmignili z rameni, ampak lepo vas prosim, s kontrabandom ne morete zganjati vseprisotne revolucije. Razen če boste pokupili dovolj veliko količino shiny gadgeta in ga nato odmetavali s helikopterjem. Pa še takrat vprašanje, če boste zanj navdušili dovolj veliko število ljudi. Najprej potrebujete razlog, nato orodje. V obratnem vrstnem redu držite v rokah nekaj nenamenskega.

Tretji problem je razbijanje digitalnih trgov. Lahko v Sloveniji legalno gledamo spletno televizijo Hulu? Ne moremo. Lahko v Sloveniji naročimo čisto vse izdelke iz repertoarja največjega svetovnega trgovca Amazona? Ne moremo. Lahko v Sloveniji gledamo čisto vso vsebino portala YouTube? Vprašanje je retorično. Vse skupaj je seveda nadaljevanje terorja s DVD regijami, ki še danes predstavljajo enega bolj neumnih načinov uravnavanja medijskih ekonomij posameznih sektorjev. In dokler bodo lokalne ekonomije preprečevale oziroma omejevale dostop do popolne globalizacije, se lahko poslovimo od tehnološke revolucije, ki bo iz ene točke zavzela celotno zemeljsko oblo.

Da vas malo pomirim – seveda bo iPad dobil kritično maso uporabnikov in odprl novo fronto oziroma si v multimedijski pokrajini izboril svoj prostor. S tem zapisom nočem izpasti zavrto oziroma tradicionalistično. Rad bi samo opozoril, da se mi zdi zelo hecno, da se večina zagovornikov nove igračka navezuje ravno na reševanje medijske industrije, ki je zaradi zavožene strategije v preteklosti sedaj dokaj v kurcu. Kot da je glavni problem medijev distribucija vsebin in ne njihovo trženje. Kot da bo nov kanal, po katerem bodo lahko zlivali poceni proizvedeno nizkokvalitetno robo, rešil celotno sfero. Ampak to je že tema za drugo flašo piva…

 

9 komentarjev na “Boste zaradi Apple iPad brali manj ali več?

  1. Anže Frantar

    Meni se zdi nakup HP Slate-a bolj smotern od nakupa iPada. Glede na to, da HP Slate poganja tudi Flash in ima obilo možnosti, ki jih iPad žal nima. Sicer je zaslon za branje malenkost manjši (8.9"), a je razlika nemoteča. Je pa na srečo vedno več podjetij, ki si želijo vstopit na trg, ki so ga odprli pri Apple-u.
    Branje e-knjig?
    Ne verjamem, da bomo brali več. Knjige v e-obliki so zoprne, če nam naš bralnik zaslon osvetli preveč oziroma premalo. Tu trpijo tudi oči. Nekdo, ki bo imel tako prenosno napravico bo imel e-gradiva večinoma le za "pokazat".
    Kot vse ostalo, si bomo tudi knjige "sposojali" preko p2p omrežij.

     
    1. Domen

      Ne gre za weapon of choice, gre bolj za koncept oglaševanja. Namesto da bi zadevo oglaševali kot “še eno” shiny multimedijsko napravo, jo oglašujejo kot odrešenika medijske industrije, ultimativno napravo in še kaj. Too much hot air, če mene vprašaš.

       
  2. chef

    @Domen, ti si pameten človek.
    Jaz mislim, da potrebe po Ipadovski revoluciji sploh ni. Niti s stališča medijev, kaj šele knjižnega založništva niti s stališča bralcev. Steve Jobs si je pač izmislil nov produkt in on mora zdaj to na vsak način prodat. K sreči mu je ime Steve Jobs, kar je že dovolj za, če že ne revolucijo, pa vsaj uspeh.

    Izgovor, da ljudje ne berejo knjig, ker so preokorne in preveč smrdljive, se mi zdi za lase privlečen. To je vendar noro, če smo res postali tako zelo komot. To je podobno kot da danes par ne more več čez vikend na morje niti če ima največjega Volva karavan. Ljudje ne berejo, ker nimajo časa, ker se jim ne ljubi ali ker jim na splošno dol visi za kulturo. Ipad tega ne bo rešil, ampak bo kvečjemu ljudi še bolj polenil, ker bodo še manj brali in še več gledali premikajoče slikanice, ki naj bi bile, kot beremo pri Jonasu, glavna prednost Ipada pred knjigami.

    Če še nekako razumem, da lahko taka tablica pride prav za branje časopisov oziroma perioidike, za kar bralec ne porabi veliko časa, ali za otroke, pa ne morem verjeti, da nekdo v resnici misli, da bo takole prebiral Vojno in mir, ki jo bo sicer dobil na internetu za 1,99 $. V kotu se mu bo pa mogoče celo svetlikal oglas?

     
  3. @b0le

    Hmm hm hm, na moji levi se razprostirajo masivni 1200+ stranski Cormenovi Algoritmi, desno je na strani 749 odprt Tanenbaum – Modern Operating Systems 3rd Edition, nekje pod njimi je uklescena Arhitektura racunalnskih sistemov, na robu mize se dodatek leposlovja – Vitomil Zupan in pa zraven se Frank Herbert, morda nekoliko neposrecena kombinacija. Kljub temu, da gre za lanskoletno svezo izdajo, se za Cormena zdi, da ga ze posteno najeda zob casa – tu in tam zavihani robovi, nagrbancen papir, vdolbine in grbine, ob katere se obcasno zatakne bralcev vid. K obrabi dodobra pripomorejo nadvse ucinkoviti iskalni algoritmi – listanje bodisi do naslovnega, imenskega kazala, linear search do zeljenega pojma oz. poglavja, nato priblizna izbira zacetne strani, od koder se pocasi vrsi prebijanje do iskane strani, pri cemer listanje nekoliko otezujejo stevilni naokrog strleci in leteci zaznamki vseh mogocih oblik in dimenzij, ki ne doprinesejo bistveno k splosnemu estetskemu vtisu. Zraven knjige natisnjen seznam popravkov z domace strani avtorjev. Na tleh ob pisalni mizi eden nad drugim gomila zapiskov, ki sega skorajda pol metra v visino. Ko se takole oziram po vsej papirnati pokrajini, se pricenjam sprasevati, kje je opevana "funkcijska singularnost" knjig (na tem mestu vsak matematik nekoliko nejeverno dvigne levo obrv in trzne z desnim ocesom), ki naj bi asistirala pri "potopu v snov"? Prej kot da bi se potapljal se zdi, da se utapljam v papirnatem multitaskingu… Vse morda le ni tako roznato v dezeli papirnati?

    Let's face it, prihodnost knjig je skorajda zagotovo elektronska. Od vseh argumentov je tisti o tezki berljivosti danasnjih zaslonov se na najbolj trhlih tleh – se posebej, ce ga zapise oseba, katere twitter Bio je "Living online, sleeping offline." Dopuscam sicer moznost, da avtor zgornjega prispevka v resnici uporablja text-to-speech conversion in med poslusanjem spletnih vsebin miži oz. kot so nekoc zapisali Jokerjevci nemara celo uporablja najbolj revolucionarni priklop na Internet – 220V direktno v zilo, a vecina manj vescih spletnih uporabnikov se zadovolji z branjem z zaslona. Pri tem preseneca dejstvo, da so med najbolj glasnimi kritiki branja z zaslona ravno posamezniki, ki brez tezav vec ur dnevno procesirajo neskoncen tok informacij z multiplih RSS/Atom news feedov in se maratonsko potapljajo v 'lifestreame' Obrazneknjige in Tviterja. Se huje –
    nekateri so zmozni vecurnega vtipkavanja in prebiranja sporocil z zaslonov, ki po velikosti in resoluciji ne dosegajo niti polovice tistih na sodobnih 'smartfounih'!!!

    Kakorkoli ze, elektronska forma potencialno izboljsa nekatere iz prvega odstavka najbolj v nebo vpijoce pomankljivosti papirnate forme knjig (resda sicer predvsem ucbenikov – leposlovje se nekoliko bolje obnese v vsej svoji papirnati linearnosti in "funkcijski singularnosti" (well, not necessarily:http://bit.ly/cqYSnp )):
    – hitrejsa navigacija (predvsem moznost iskanja po vsebini)
    – eBukve ne zasedajo prakticno nobenega fizicnega prostora (dimenzije pomnilniskih medijev so zanemarljive v primerjavi s papirnato gmoto, ki me obdaja)
    – virtualni zaznamki namesto naokrog frfotajocih listicev
    – hiter lookup besed v vgrajenih slovarjih
    – moznost krpanja na daljavo (printed errata je passé)
    – trpeznost (v primeru ustreznega backupiranja)
    – instant delivery brez postnih stroskov, potencialna (vsaj malenkostna) redukcija cen (argument glede problematicne dobavljivosti je sicer perfectly viable, nase zakotne dezelice ni na svetovnih zemljevidih, vendar po drugi strani poizkusi vkorakati v Konzorcij in zahtevati katerega od klasicnih bestsellerjev preteklega stoletja – po vsej verjetnosti te bodo napotili v najblizji antikvariat, ostane kvecjemu se cakanje in (jalovo?) upanje na ponatis oz. lov po knjiznicah…)
    — end part 1 —

     
  4. @b0le

    — begin part 2 —
    Avtor sestavka je fiksiran zgolj na iDescico in se je odlocil zavzeti nekaksno kljubovalno anti-jabolcno in posledicno vsesplosno anti-eKnjizno stanco, ceprav je nesmiselno elektronske knjige povezovati zgolj z enim specificnim namenskim bralnikom (na Mobile Monday smo pod prsti svaljkali 2 ajPeda in vseeno je treba priznati, da je bil obcutek jako fin :)) – oz. for that matter, sploh katerimkoli namenskim bralnikom. Vec kot zadosten (a nekoliko manj prirocen) za prebiranje bi moral biti ze klasicni osebni racunalnik poljubnih dimenzij in portabilnosti.

    Mnjah, cetudi prihajajoca tablicna cudesa ne bodo povzrocila nenadne eKnjizne revolucije, so vsaj obudila zanimanje za morda ne tako zelo oddaljeno brezpapirnato prihodnost… Se vedno v dvomih? Potem ostane zgolj se branje Siracusovega prispevka na Arstechnici, odlomek:

    "If you remain unconvinced, here's one final exercise, in the grand tradition of a particular family of Internet analogies. Take all of your arguments against the inevitability of e-books and substitute the word "horse" for "book" and the word "car" for "e-book." Here are a few examples to whet your appetite for the (really) inevitable debate in the discussion section at the end of this article.

    "Books will never go away." True! Horses have not gone away either.

    "Books have advantages over e-books that will never be overcome." True! Horses can travel over rough terrain that no car can navigate. Paved roads don't go everywhere, nor should they.

    "Books provide sensory/sentimental/sensual experiences that e-books can't match." True! Cars just can't match the experience of caring for and riding a horse: the smells, the textures, the sensations, the companionship with another living being.

    Lather, rinse, repeat. Did you ride a horse to work today? I didn't. I'm sure plenty of people swore they would never ride in or operate a "horseless carriage"—and they never did! And then they died."

    Smrt kot gonilo cloveskega napredka?

    "Even in a community as reason-based as science, it's often necessary to wait for one generation of scientists to die off before a new theory gains mainstream acceptance." 🙂

    Preostanek clanka "The once and future e-book: on reading in the digital age" nahttp://bit.ly/SdDBj – a must read 😉

     
  5. Blaž Mazi

    @domen: Mislim, da imaš prav. iPad in podobne naprave ne morejo biti "odrešenice medijske industrije". Kako le, če se bo polnilo nove prostore s starimi vsebinami? Splošni trend je, da vsebine – vsaj v Sloveniji – ne postajajo boljše, primanjkuje pa tudi denarja in časa zaje.
    Btw: pred kratkim sem imel iPad v rokah. Presenetilo me je, kako težak je. Ko ga imaš v eni roki se počutiš kar nekam nelagodno. Tudi to ni zanemarljivo, da se ob tej teži ves čas bojiš, kaj bo, če ti pade z rok na tla.

     
  6. jack

    Hmmm presenca me, da uporabljate računalnike – bi si pa ja pošiljali pisma po klasični pošti. Ipad je naprava, katero sem sanjal vsaj 15 let. Z njim lahko super pišeš zapiske (veliko hitreje kot s svinčnikom, si rišeš – enostavno snemaš ter ga istočasno uporabljaš za iskanje informacije v knjigi v katerih vse najdeš izredno hitro in si tudi zelo enostavno zaznamuješ. Če pa se še poglobim zelo hitro ugotovim, da imam kjerkoli s seboj vse možne knjige, katere lahka berem tudi npr. pri čakanju na zdravnika, avtobus….)
    Če kdorkoli trdi nasprotno pač še ni osvojil prednosti računalnikov.

     
    1. Domen

      Good for you, ampak še vedno menim, da je iPad nepomemben, ko se pogovarjamo o branosti oziroma spodbujanju bralne kulture, ker so tiskane knjige tako osnoven mehanizem, da ga je nemogoče nadomestiti.

       

Vpišite komentar