Ste danes čistili okolje ali svojo vest?

17.04.2010Osebno

Največja čistilna akcija na Slovenskem, čistili tudi ministri, skupaj sodelovalo več sto tisoč ljudi… To so samo nekateri od parafraz, s katerimi mediji spremljajo današnjo akcijo Očistimo Slovenijo. Kot vedno, bo tudi ta akcija razdelila Slovenijo, ki se bo prepirala o irelevantnem dejstvu, spregledala pa širšo sliko. Ne pravim, da je akcija nepomembna ali celo nesmiselna. Prav je, da so se ljudje angažirali, prav je, da so se angažirali politiki in prav je, da je zadeva delovala na področju celotne Slovenije. Prav uspeh te akcije kaže na dejstvo, kako nepotrebna je in kako shizofrena je naša družba.

Ekologija je zadnja leta IN. Malo je k temu pripomoglo globalno segrevanje, malo politika, veliko pa mediji in podjetja, ki so v tem fenomenu zavohali izredno tržno nišo. Kar je zelo ironično. Izgleda, kot da je politično-ekonomski sistem, ki ima produkcijo smeti zapisano v svojem genskemu zapisu, napovedal vojno samemu sebi. Čiščenje je postalo vrlina in največji odpustek, ki ga lahko posameznik podeli samemu sebi.

Glede čiščenja okolja se ljudje v grobem razdelijo v tri skupine. Optimisti so nad akcijo navdušeni, ker je to za njih znak, da je v ljudeh vseeno živo zavedanje, da je čisto okolje nekaj, kar ljudje hočejo in podpirajo. Rabijo samo dovolj dober razlog, da nekaj glede tega tudi naredijo. Realisti so bolj kritični. Akcijo dojemajo kot intervencijo, ki bi jo bilo potrebno ponavljati, da bi bil učinek čistoče trajen. Pesimisti akcijo odklanjajo. Gre samo za trošenje energije, produkcija smeti se bo nadaljevala, danes čistimo samo svojo vest.

Sam vidim problem nekje drugje.

Prvi primer: Nekateri od najinih sosedov ne reciklirajo smeti. Čeprav imamo ekološki otok dobesedno čez cesto in so posode za splošne smeti zelo majhne, oni vse odpadke raje tlačijo v majhne posode, namesto da bi jih nesli čez cesto in vrgli v zato predvideno posodo. Po zakonu je recikliranje obvezno, nepravilno odlaganje smeti pa kaznivo. Težava je v tem, da mora inšpektor osebo zalotiti pri dejanju. Ne pomaga, če osebo, ki nepravilno odlaga smeti, vidi sosed. Ne pomaga, če dejanje ujame amaterska videokamera. Zadevo mora na lastne oči videti inšpektor. Tako pravi zakon.

In ker je število inšpektorjev neprimerljivo s številom ekoloških otokov oziroma številom posod za smeti, so posledice logične. Ironija je v tem, da v konkretni situaciji trpijo tisti, ki pravila spoštujemo. Posode za smeti so prepolne, napačno odvrženih smeti ni mogoče reciklirati, hkrati pa za kršitelje ni nobenih oprijemljivih sankcij.

Problem: Neživljenjska okoljska zakonodaja škoduje tistim, ki spoštujejo pravila.

Drugi primer: Ko sem pred časom naročil enoletno naročnino na storitev Xbox Live, sem geslo za dostop prejel v takšni embalaži. Škatla za CD/DVD, polno papirja in plastike, v resnici pa sem potreboval samo listek s petindvajsetimi znaki. Vse ostalo je čisti odpadek, pogojno uporabna je samo škatla.

Problem: Proizvodnja dobrin je potratna in proizvaja več smeti, kot je to nujno potrebno.

Tretji primer: V Tihem oceanu se nahaja t.i Smetiščni otok, ki ga sestavljajo v morje odvržene smeti iz celega sveta. Zadeva je po površini velika nekaj sto kvadratnih kilometrov, uničuje naravno floro in favno, hkrati pa se zaradi načina življenja celotnega sveta sproti obnavlja in celo širi.

Problem: Zaenkrat še nimamo efektivne rešitve za odstranjevanje smeti iz sistema proizvodnje.

Sistem je zato lažje spreminjati od znotraj. Kupovanje odpustkov za dušo je eden najbolj pogostih načinov reševanja težav, ki jih ni mogoče rešiti od zunaj. Ker bi zato morali zato uničiti vse tisto, kar nas definira. Kar nas dela tako dobre, kot v resnici tudi smo.

 

8 komentarjev na “Ste danes čistili okolje ali svojo vest?

  1. @sas0

    Tole glede smetiščnega otoka v tihem oceanu pa prvič slišim in me pravzaprav niti ne preseneča kaj dosti. Grozljivka! Človeška nečimrnost je brezmejna in tako kot praviš: prodaja se embalaža in navsezadnje plačujemo embalažo. Vsebina je največkrat sama po sebi ničvredna. Žalost.

     
  2. David

    BTW, ne kupuj "fizičnih" Live naročnin. Kupiš preko weba, dobiš scan na mail. Ceneje, hitreje in še bolje zeleno. Če rabiš link, pošlji mail.

     
  3. Matjaž

    Sem eden od organizatorjev akcije in se strinjam z mnenjem, da so glavni problemi skriti in ne dovolj omenjani. To smo v komunikaciji z javnstjo in tudi osebno povsod poudarjali, zato se mi ne zdi korektno omalovaževati ljudi, ki smo se res dolgo ukvarjali s tem, porabili ogromno svojega časa, da ne govorim o denarju in to vse za to, da se končno nekaj premakne in da vidimo, da lahko sami marsikaj naredimo. Namen iniciative ni, da bi vsako čistili v takem obsegu, vmes bi se pa nemoteno onesnaževalo in s tem ne mislim le na odpadke, ki so se odvažali včeraj, ampak tudi na svetlobno osnesnaženje, umiranje rek in potokov, umazan zrak, da o obsedenosti z embalažo, premajhnem številu inšpektorjev in neizvajanju okoljskih predpisov ne govorim, ker si omenil že ti. V glavnem, zadeva se ni končala včeraj, zame gotovo ne, najbrž se tudi nikoli ne bo. Evo, nekaj dobre volje in se stvari dogajajo. En lep pozdrav iz Nm.

     
  4. P.J.

    @Matjaž: vsa čast vsem, ki so sodelovali pri organizaciji tega projekta. Akcija je izvrstno uspela in vsaj nekaj deset tisoč izmed vseh sodelujočih bo vsaj nekaj časa bolj vestno ravnalo z odpadki.

    V osnovi se strinjam tudi z izhodiščnim prispevkom, le da bi sam izpostavil predvsem "2.-i primer", saj če težavo odpravimo pri vzroku, se večina ostalih "primerov" odpravi sama po sebi.

    Zatorej bi bilo treba že v predfazah proizvodnje upoštevati posledice le – te. Kupovanje odpustkov (npr. v obliki trgovanja z emisijiami) je povsem nesmiselno metanje peska v oči. Potrebno je racionalizirati embaliranje že v postopkih načrtovanja. Po potrebi tudi pravno-formalno. Npr. z ustreznimi spodbudami v smislu, da če vsi stroški embaliranja in reciklaže embalaže ne presežejo 0,1% vrednosti posla, imajo takšni produkti določene ugodnosti (so na prednostnih listah) in s prepovedjo prodaje vseh, ki omenjeno kvoto presegajo za več kot 10 krat.

    Ob takšnem zmanjšanju, veerjemi, da ločeno zbiranje sploh ne bi predstavljalo problema. Divja kosovna odlagališča izpred 30-ih let bi se morda sem ter tja še ponovila, a to je malenkost, ki bi se jo dalo veliko lažje nadzorovati…

     
  5. jin

    Heh, saj imaš prav Domen, ampak nekje, nekako je treba začeti. Veliko se ne bo spremenilo s takšnimi akcijami, majhen napredek pa bo že.Čez kakšnih dvajset let bo situacija že mnogo boljša, če bo le kdo forsiral ne le takšne akcije, ne le ločevanje odpadkov, ampak tudi in predvsem bolj smotrno embalažo, ne pa teh ton smeti, ki jih proizvedemo vsak dan, samo da bi si kupili nekaj osnovnih živil.

     
  6. Danilo

    Tudi sam sem razmišljal o dolgoročni uspešnosti in učinkovitosti takšne akcije. Lahko predstavlja zelo dober začetek in seveda odličen način za mobilizacijo ljudi. A potrebuje močno podporo in predanost v nadaljevanju. Ti ljudje so verjetno pripravljeni še kaj narediti, a potrebujejo podporo in usmerjanje. Sicer je pač njena korist enkratno očiščenje, kar seveda tudi ni zanemarljivo.

     

Vpišite komentar