Juliet Naked

30.09.2010  •  Books  •   Recenzije0

Po relativno dolgem času sem spet v roko vzel kos pop literature in ugotovil, da se Hornby ni polenil. Še vedno je na vrhu svojega razreda in še vedno ima zelo dober nos za zgodbe.

Da se bližajo lokalne volitve, je začutiti tudi na spletu. Kandidati so vedno bolj prisotni na spletnih omrežjih, svoje ime in spletišča oglašujejo tudi s pomočjo kontekstualnih oglaševalskim mrež ter s svojih spletišč nagovarjajo volilce. No, tako nekako si zadevo predstavljajo sami. Resnica pa je zelo drugačna.

Če me spomin ne vara, so bili Guns and Roses prvi band, od katerih sem kupil originalno kaseto. Appetite for destruction je še danes ena od klasik rock plošč, po skoraj petnajstih letih od prvega poslušanja pa sva si legende ogledala tudi v živo.

Po poletnem hiatusu se pred oddajo Slovenski top model vrača Medijska kuhinja. Tokrat malo bolj po morsko in z razmišljanjem o takih in onakih top modelih, ki te dni harajo po slovenskih televizijskih postajah.

Druga v seriji knjig o spletni analitiki me je pustila z mlačnimi občutki. Če sem pri Kaushiku občudoval njegov skorajda filozofski pristop k spletni analitiki, sem od Cliftona pričakoval več praktičnih izkušenj in manj prepisovanja iz Google Webmaster Centrala. No, čisto zanič knjiga ni, vseeno pa si je ne bi upal priporočiti kolegom.

Ob prvi obletnici prenovljenega Kino Šiška sva se tja odpravila na koncert slovenske skupine Melodrom in ugotovila, da gre za zelo poslušljiv in zabaven trip hop, ki se ga ne bi sramovali niti pri Sneaker Pimps oziroma Portisheadih.

Se tudi vam zdijo neznanci, ki vas molče zasledujejo na omrežju Twitter zanimivi, da ne rečem bizarni? Ste se kdaj vprašali kdo so ti ljudje oziroma zakaj za vraga sledijo prav vam? No, mene je zanimalo in iz zanimanja se je rodil enomesečni Twitter eksperiment z delovnim naslovom Who the fuck are you?