Who controls the internet?: Illusions of a Borderless World

17.02.2011BooksRecenzije

Pod rahlo poceni naslovom se skriva zelo dobra analiza obstoječega stanja svetovne spletne ekonomije. Wu in Goldsmith na primerih in s teorijo pokažeta meje brezmejnega spleta, pojasnita razloge za nastanek takega stanja in razbijeta sanje o odprtem spletu, ki bi služil vsem.

Internet se je začel kot komuna. Znanstveniki na eni in ameriška vlada na drugi strani so opazovali projekt, kjer se nikomur ni sanjalo, kaj bo, ko bo prerasel laboratorij oziroma razbil petrijevko, v kateri so ga hranili s sladkorjem. Iluzija o svetovni knjižnici oziroma o globalnem komunikacijskem omrežju pa je bila hitro razbita, ko so posamezne države začele na spletno komunikacijo aplicirati lastne parcialne zakonodaje, ki pa naj bi veljale za celotno omrežje.

Tako je Avstralija tožila ameriško podjetje Dow Jones zaradi članka v ameriškem časopisu, ki ga je uporabnik prebral na spletu v Avstraliji in tožbo dobila. Tako je Yahoo v sodelovanju s kitajskimi oblastmi preganjal disidente, čeprav so bile sporne vsebine na strežnikih zunaj Kitajske. In zato so ameriške oblasti ujele ruskega spletnega zločinca, ki ga ruske oblasti niso hotele preganjati, Američani pa so ga zmamili v ZDA in ga na letališču aretirali.

Glavna poanta knjige je torej v preprostem stavku s kompliciranimi posledicami. Vlade sveta jemljejo splet kot skupek ograjenih vrtov, ki se hkrati podrejajo vsem državnim zakonodajam tega sveta. Ko pride do nesoglasij pri ujemanju državnih zakonodaj, nihče ne ve, kako se bo zadeva odvila, kar zmanjšuje kvaliteto uporabe spletnih storitev oziroma postavlja pod vprašanje razvijanje storitev na spletu. Knjigi se nič ne pozna, da je bila napisala leta 2008, saj se podobni incidenti dogajajo še danes, večina problemov spletnega prava in regulacije vsebin pa ostaja nerazrešenih.

Stil pisanja je privlačen, knjiga se bere kot kriminalka. Wu in Goldsmith uspešno mešata teoretične okvire s praktičnimi primeri in zgodbami, v knjigi pa narišeta zelo zanimivo pokrajino spletne džungle, v kateri bralec na koncu ugotovi, da bo mogoče res najboljše, če bo prevladalo najmanjše zlo in da mite o spletu kot končni destinaciji svobode lahko mirno pokopljemo z vsemi častmi.