V Sloveniji nivo politične debate postaja vedno nižji, eno izmed glavnih vlog pa igra neregulirani in neomejeni splet, ki dopušča komunikacijo brez cenzure, brez preverjanja trditev in brez kritičnega pogleda množičnih medijev, ki vedno bolj postajajo samo ojačevalec spletnih izpadov. 

Twitter, Facebook in ostala brezobrazna omrežja postajajo vedno bolj pomembno orodje/orožje, saj uspešno letijo pod radarjem kritične javnosti (kaj je že to?) in po razpadu vlade in skorajšnjo napovedjo predčasnih volitev se bo komunikacija (če temu sploh lahko še rečemo komunikacija) še bolj potencirala.

Novi stari in stari stari obrazi bodo skušali ljudi “na podlagi argumentov in dejstev” prepričati, da so oni prava rešitev krize in da na podlagi programov vsako teslo lahko vidi, kako močno se razlikujejo od ostalih tekmovalcev.

Najbolj me zabava dejstvo, da kdo na tem svetu resno misli, da je politika, sploh v Sloveniji, polje racionalnega. Da se volilno telo odloča na podlagi nekih seštevkov izkušenj, podatkov in informacij o posameznih strujah in da je tukaj na delu čisti racionalizem.

Po eni strani razumljivo. Ljudje se imamo za racionalna bitja, radi se hvalimo s svojim frontalnim korteksom in trditve, da smo samo skupek hormonalnih neravnovesji  nas žalosti in jezi. “Mismo pametni, nebi zdej tle žalu koga!” se (s pravopisnimi napakami) jezijo možgani. In tako si lažemo in se pretvarjamo, da smo izbrali racionalno, da imamo dokazljive razloge za izbiro in tako naprej.

Na drugi strani se prav tako pretvarja ponudba na trgu. Umetnost debate oziroma racionalnega pogovora naj bi bila v srčiki političnega delovanja strank in ostalih osebnosti, a vendar se scena vrti okrog ekscesov, žalitev in stvari, ki nimajo nobene veze z razumom. In konec koncev je čisto vseeno, kakšni so podatki, kakšno je realno stanje in kakšne bodo zares posledice dejanj.

Moj predlog je enostaven – dajmo, nehajmo se pretvarjati. Usta so nas polna iskrenosti in skrbi za splošno dobro, a delamo vse, da bi zadostili partikularnim interesom. Po eni strani se zgražamo nad hinavščino, a po drugi strani smo sami ravno taki. V diskurz uvedimo repliko “You`re voting for Hitler then!”

Mehanizem je preprost. Ko debatiramo z ideološkimi nasprotniki, čimprej uporabimo repliko “To že, ampak to je potem glas za Hitlerja!” Družba, prežeta s partizansko-domobransko logiko se bo okrog tega fenomena hitro poenotila in nasprotniku ne bo preostalo drugega, kot da se vda. Pomembno je, da prvi uporabimo to repliko – če jo bo uporabil nasprotnik, smo mrzli.

S to kratko repliko na katerokoli temo bomo hitro odpravili anomalije, ki se dogajajo sedaj in med katere sodijo potvarjanje dejstev zavoljo zmage pri prepričevanju, podkupovanje strokovnjakov za izražanje določenega “strokovnega” mnenja in tako naprej. Kaj ni jasno? Oni so za Hitlerja!

Hkrati nam ne bo treba v debatah vsakič posebej razmišljali o piarovskih spinih, obratih in saltah. Hilter je tako močan protiargumenta, da bo zdržal še tako neumno, nepomembno in neznano temo. Oplojevanje samskih žensk? Hiltler! Ukinjanje študentskega dela? Hilter! Zakon o železnicah? Hitler! Hitler! Hitler! Hitler!

Dajmo, imejmo jajca. Bodimo fer do sebe in drugih. Nehajmo se pretvarjati in pokažimo, da smo se sposobni tudi v resnici pogovarjati kot imbecili. Hitler! Hitler! Hitler! Hitler!

Podpri nas!


Danes je nov dan

Če so ti vsebine tega bloga všeč, ga podpri prek donatorske platforme Nov dan