Piano: Priložnost zamujena…

12.02.2012Javno

Uvedba sistema Piano je v slovenskem medijskem prostoru povzročila kar nekaj razburjenja, večina mnenj in razmišljanj pa se je zelo ozko lotevala tematike. Tako lahko rečemo, da je Piano še ena zamujena priložnost celotnega premisleka o funkciji novinarstva. Poglejte, razumem dileme ljudi v industriji, ki mislijo, da je produkt odličen, edini manko je na področju marketinga in prodaje. Če se tako nekritično podaš v reševanje težave tiskanih medijev, potem so rešitve jasne – treba je več in bolj dosledno pobirati denar, pa bo vse v redu.

Da s tiskanimi mediji in novinarstvom na sploh ni nič narobe, je težko verjeti. V bistvu je edini razlog, da se o plačljivosti medijev trenutno pogovarjamo samo na nivoju tiska samo v tem, da so ostali mediji še vedno dovolj dobro situirani na področju oglaševalskega modela trženja medijskih vsebin (t.i. model “kurčevih oglasov na vseh koncih”) oziroma modela naročnine (t.i. model “sam računanjo za neke ponovitve Hidakov!”), da se jim premisleka o financiranju novic oziroma medijskih vsebin ni treba iti.

Crnkovič ima v svoji kolumni “Časopis za počen groš: iz virtualnosti na ulico” prav. Tako ne gre več naprej in treba je premisliti zadevo. Brezplačnost ni rešitev. Lesničar-Pučkova ima v svoji kolumni “Nisem porno starleta” prav. Preveliko fokusiranje na poslovni model je napačna, novinarstvo bo preživelo krizo in obstalo. Plačevanje ni rešitev.

A se mi vseeno zdi, da oba kolumnista, morda namenoma, svoje bodice usmerjata predvsem na sistem Piano in morebitne posledice ter se širše problematike dotakneta le površno. Moje vprašanje je – predstavljate si svet brez novinarstva.

Bolj natančno – kdaj ste nazadnje vsebine (informativne in interpretativne) medijskih kanalov uporabili za oblikovanje sveta, v katerem živimo? Vam mnenja kolumnistov oziroma raziskave preiskovalnih novinarjev pomenijo pomemben del vpliva na sprejemanje odločitev? Ali so vam mediji všeč (samo) zato, ker potrjujejo tisto, kar sami že tako ali tako veste? Kaj je funkcija… in kaj rezultat?

Če izhajate iz romantične funkcije novinarstva, potem hitro opazite, da današnji mediji nimajo dosti veze z novinarstvom. Da tudi “boljše vsebine,” ki naj bi bile razlog za zaračunavanje medijskih portalov, ne približajo realnosti idealu. Še več – človek se lahko vpraša: “Če bodo šele zdaj začeli skrbeti za kvaliteto, kaj za vraga so počeli dosedaj?”

Sicer je res, da se bodo morali mediji sedaj bolj potruditi, da bodo svojo vsebino dejansko prodali. Vsebine bodo manj odvisne od denarnic oglaševalcev, ki so dosedaj financirali medijske portale in ki so sledili logiki dolgega repa. Logika je sedaj obrnjena, namesto še tako majhnega občinstva bodo mediji sedaj stavili na maso. Takoj ko nekdo stavi na maso, stavi na robotsko proizvodnjo. Ljudje namreč nismo zelo dobri v avtomatizaciji, še več, avtomatizacija je kontradiktorna človeku kot bitju. Avtomat ni človek in človek ni avtomat. A pozor!

Masovna proizvodnja ponavadi pomeni relativno povprečno kvaliteto izdelka. Standardizacija se ponavadi izvaja po gaussovi krivulji, kar pomeni, da ostane samo povprečje. “Hvala bogu!” bodo vzkliknili in pomislili na propad rumenega novinarstva in “Samo tega ne!” bodo vzkliknili in pomislili na odsotnost superiornega L.J. Kučića.

A se s tem razmišljanjem že odmikam od poante te objave. Dokler si ne bomo odgovorili na vprašanja “Kaj je novinarstvo?” in “Kaj nam novinarstvo pomeni?” bodo vsa igranja na Piano brez pomena, razburjanja okrog tega, ali naj kolumno plačam na spletu ali na papirju pa boj z mlini na veter.

P.s.
Kolumno Crnkoviča in Lesničar-Pučkove sem na spletu prebral brezplačno, brez registracije v Piano.

 

 

 

12 komentarjev na “Piano: Priložnost zamujena…

  1. zirosi

    Kvalitetno so se nasadili s tem klavirjem, najprej zato, ker so baze svojih plačevanja voljnih odjemnikov dali tretji osebi, nato pa tudi zaradi vseh zgoraj naštetih vsebinskih razlogov.
    Dodatna je tudi ta, da ni jasno zakaj bi plačeval za ves ta šmorn, če me od tega zanima 10% – zakaj bi plačeval razne požarne zadeve in 30% za nekoga tretjega? Težava je nekako iz drugega konca kot pri Financah – zakaj bi za en članek plačal več kot za cel cajteng v kiosku?
    Mogoče bi me prepričali, če bi potem vsaj umaknili te reklame – da o njihovem nelinkanju zadev, ki jih pobirajo od drugod niti ne govorim. Na internetu še vedno deluje večina naših medijev takorekoč napol kredibilno in neresno…

     
    1. Domen Savič Post author

      Vse to je res, ampak tudi če bi bil Piano izvedbeno sanjski model, je na teoretski ravni še vedno nekaj, kar ne rešuje izvornega problema ampak samo preusmerja pozornost.

       
  2. Tomasz

    Domen, a ti morda veš, a je kateri od slovenskih medijev poskusil kaj zaslužiti z AdSense-om? No, saj ne, da je to povprečna ideja, kaj šele, da bi bila brilijantna ;-))) … no, zanima pa me vseeno, ali je kdo poskusil.

     
    1. Domen Savič Post author

      Mislim, da se je Dnevnik nekaj igral s tem sto let nazaj. Pa Toboads so imeli neke finte, samo se ne spomnim s katerim medijem. Problem AdSensa pri slovenskih medijih je v tem, da so to po moje veliko premajhni denarji, da bi se jim izplačalo, sploh če primerjaš s klasičnim zakupom.

       
      1. Tomasz

        No, saj to mi je jasno. Sprašujem bolj zato, ker se mi zdi, da se veliko poskuša — pa nisem zasledil, a so tudi tovrstne poteze že prišle v poštev. 😉

         
    2. Jure Gostiša

      AdSense uradno ne moreš uporabljat na spletnih straneh v slovenščini.

      Kdor ima v SLO gor Google oglase, je moral najprej se prijavit z neko tujo stranjo in še potem malo po kodi pošarit. Pa če/ko te dobijo, te ven vržejo.

      Sicer pa tudi če bi bil, denar od mrež (katerihkoli) je za večje založnike bolj kot ne le “nakaj za zraven”. Long tail pač ne špila v prid večjim založnikom (producentom vsebine).

       
        1. Jure Gostiša

          Ja, saj zato sem pa napisal: denar od mrež (katerihkoli) ..
          AdPartner, Tobo(Httpool), Central Iprom, DoubleRecall…

          To vse je lahko zgolj “nekaj za zraven”. S tem se ne da plačat produkcije.

          Produkcijo se še vedno plačuje predvsem z offline denarjem.

           
  3. mitjamavsar

    skoda je bilo, da je tole tvoje vprasanje danes izzvenelo v prazno. ker to je kljucno vprasanje. druzbena vloga medijev. in value preposition medijev. ce bi bilo z vrednostjo in vlogo vse vredu, bi se userji pregrizli tudi cez dvojno ceno in se tezji vmesnik.

     

Vpišite komentar