Zakaj družaben in zakaj ne družben?

15.06.2012Javno

Jezik je hecna stvar. Po eni strani nam pomaga definirati vesolje, v katerem se gibljemo, po drugi strani nas ovira in omejuje, ko vesolje prekipeva čez njegove okvire. Eno od takih kipenj po moje predstavlja dilema prevoda social media / social web.

Do zmede je prišlo, ko je social web s spletnimi dnevniki vdrl v slovenski jezikovni prostor in se nanj s stališča jezika ni nihče oziral. Strokovnjaki s področja informacijskih tehnologij in novinarji so bili tako prvi, ki so morali koncept uvesti v slovenščino, pri tem pa so se srečali s težavo, po katerem korenu prevajati besedo social. V angleško-slovenskem slovarju PONS je beseda social opisana takole:

Social ali social?
Vidimo lahko, da je beseda social večpomenska oziroma odvisna od konteksta. Ker gre za pridevnik, mu pomenskost določa tudi samostalnik, ki mu ga pridamo oziroma je kontekst določen z uporabo v stavku. Najprej se vprašajmo o pomenu/funkciji pojma social web.

Zanalašč sem pojem tukaj zapisal v angleščini, da nam prevod ne bo omejeval razmišljanja o funkciji tega pojma. Social web torej predstavlja spletno okolje, kjer se poudarja komunikacija, izmenjava mnenj, povezanost uporabnikov v mrežo, kjer je omogočena komunikacija many-to-many. O ciljih komunikacije s pojmom social web ne moremo ugibati, ker je social web samo orodje oziroma okvir, znotraj katerega hkrati deluje več različnih funkcij uporabe. Vemo samo, da so funkcije uporabe posledica druženja uporabnikov.

Ljudje se torej na spletu družijo, pomenkujejo, ustvarjajo družabno okolje. Tehnologija oziroma tehnološka platforma, na kateri to počnejo, je izločena iz procesa, uporabniki določene platforme pa niso avtomatično povezani med seboj, ampak so povezave selektivne. Uporabniki si torej sami ustvarjajo oziroma definirajo okolje, v katerem delujejo/komunicirajo.

Lektorsko društvo je pred časom objavilo pojasnilo/odgovor o tem, kateri prevod pojma social network bi po njihovem mnenju kanilo uporabljati. Pri tem so po mojem mnenju naredili več napak, ki so jih vodile do, spet po mojem mnenju, napačne utemeljitve razlage, da je bolj primerno uporabljati pojem družben namesto družabnega.

Prvo napako so storili, ko so v SSKJ iskali besedo socialen, ki je v slovenščino iz angleščine prenesena predvsem kot četrta uporaba pojma social v angleščini (glej zgornjo sliko) in tako že predstavlja omejitev pojmovanja.

Pridevnik socialen ima v slovenskem jeziku po SSKJ štiri pomene, od katerih je zgolj prvi tisti, ki izraža nanašanje na družbo (širši pomen) in je zamenljiv s pridevnikom družben.

Nato grejo po sledi v napačno smer in ugotovijo, da je družabno delovanje na spletu samo ena od podskupin družbenega delovanja in sklenejo, da je družbeno omrežje najbolj primerna fraza:

Družbena omrežja tako pokrivajo »različne družbene rabe« in delujejo kot družbeni mediji, družabna in socialna omrežja pa lahko uporabljamo za poimenovanje oz. poudarjanje specifičnih namenov družbenih omrežij.

To se mi zdi še posebej trapasto, saj kar naenkrat pojasnijo, da sta oba pojma dovoljena, še več, da sta v podrejeni pomenski zvezi. Še več! Dodatna napaka se jim pripeti, ko pojasnijo, da je družben razumljen takrat, ko omrežja

… služijo tudi drugim namenom, npr. politični propagandi in oglaševanju, združevanju za doseganje širših družbenih ciljev in sprememb.

Družbena omrežja naj bi bila torej tako politična, oglaševalska in vplivanjska omrežja, medtem ko bi pojem družabno omrežje uporabljali samo takrat, ko bi se ljudje s tem istim orodjem (banalno) dogovarjali za pijačo. Se še komu zdi to trapasto?

Napaka se zgodi zaradi tega, ker termin druženje okvalificirajo kot razvedrilo oziroma zabava, čeprav je to spet zelo pavšalna trditev. Druženje je spet eden od večpomenskih glagolov, ki ga ne moremo interpretirati brez konteksta.

Opredeljevanje imena orodja z aktivnosti taistega orodja je zelo nevarno početje, saj vsi vemo, da se lahko isto orodje uporablja za več različnih namenov. Da imena potem dajemo še v podrejeno zvezo, kar bi na primeru kladiva pomenilo, da je morilsko orodje podpomenka gradbenega orodja in ne orodja (družabno omrežje je podpomenka družbenega omrežja in ne podpomenka omrežja).

Zanimiva je tudi ugotovitev uporabe pojma v praksi, saj ugotovijo, da je najbolj uporabljena fraza socialna omrežja, na drugem mestu je fraza družabna omrežja in na tretjem mestu družbena omrežja. Najbolj uporabljeni pojem lahko razumemo kot lenobo piscev besedil, medtem ko bi jih morala statistika napeljati na to, da bi priporočali uporabo termina družabno in ne družbeno omrežje. Dobra praksa slovnice namreč narekuje, da se teorija v primeru razširjene prakse le-tej prilagaja in ne uvaja točno nasprotnega pojmovanja.

Opozoriti velja še na to, da se social web ni začel s Facebook in Twitter mrežami, temveč so bili prvi elementi le-tega spletni dnevniki oziroma blogi. Danes bloge redkokdo razume kot elemente social weba predvsem zaradi ponesrečenega prevoda spletni dnevniki, ki so spet konotirali neko zasebnost oziroma usmerjenost sami vase.

Če bi sledili logiki podpomenskosti pri uvajanju termina družaben/družbeni, bi mogoče tudi za bloge ugotovili, da moramo termin spletni dnevniki uporabljati takrat, ko pisec medij uporablja za objavljanje dnevniških zapisov, ko pa skuša z njim doseči širšo javnost oziroma s komunikacijo vplivati na družbo, pa bi morali isto stvar imenovati z neologizmom spletni družbenik?

Razlago lektorskega društva torej zavračam in z zgornjim besedilom vabim k pogovoru. Lahko tudi na družabnih omrežjih.

 

12 komentarjev na “Zakaj družaben in zakaj ne družben?

  1. Matjaž Klipšteter

    Razblinimo slavistična nesoglasja in se dogovorimo o uporabi izraza čredna omrežja. Nenazadnje si nenehno nekam sledimo, v veliki meri pa nas vodi nagon.

     
  2. zirosi

    Za socialna omrežja še nisem slišal v tem smislu (če mi kdo govori o socialnih omrežjih, pomislim na karitas pa na CSD-je, pa mogoče še na kakšne druge prostovoljske zadeve) – kdor za “social media / social web” uporabi kar socialna je en navadn butl, ki nima pojma o čem govori (take, ki to uporabijo berem točno do tistega mesta in potem nikoli več).
    Družbena je problematična iz že naštetih razlogov in načeloma niti niso nekakšen družbeni/javnostni izdelek (na primer “družbena lastnina” in podobne zadeve), poleg tega pa se še prekriva z bolj sociološkimi termini (recimo “social capital” se lepo prevede v “družbeni kapital”).
    Kar se mene tiče, bom ostal kar pri družabnih – gre za omrežja, skozi katera se tako ali drugače družimo, združujemo…

     
  3. HeNine

    Prvotni namen social web-a je druženje, “zloraba” za politične in oglaševlaske namene pa je zgolj posledična, saj se na družabnih omežjih zadržuje velika gostota ljudi. Tako je oglaševanje in politična raba enakovredna reklamnim panojem ob cesti. Namen ceste je še vedno transport. Torej so družabna omrežja namenjena druženju in je kakršnokoli družbeno udejstvovanje zgolj posledica druženja.

     
  4. Mojcas

    Pri prevajanju social network prihaja do podobnega kiksa kot je bil v davni preteklosti storjen s prevodom besede “versicherung” (beseda vključuje koren “sicher” s predpono “ver” pa z varnostjo ima nič), ki smo jo prevedli v “zavarovanje”, kar je pomoje sprožilo totalno napačno dojemanje te storitve, saj vsi vemo, da nas v resnici ne varuje pred ničemer, nam pa nekaj zagotovi.

    Jaz vedno striktno uporabljam termin “družabno omrežje”, ker menim da povzame prav bistvo teh omrežij – človeški stik in velikokrat nima prav veliko s stvarno družbo. V Sloveniji je to mogoče malce težje razmejiti, sem prepričana, da Slovenec pozna v živo bistveno več svojih sotrpinov na družabnih omrežjih kot jih uporabniki iz drugih večjih držav. Poleg tega ta omrežja niso namenjena prvotno ustvarjanju družbenih tem, ampak predvsem človeških kontaktov. Neko usmrejanje družbe s strani teh omrežij je le (morda slučajen) “stranski” produkt. Nikakor pa ta omrežja niso socialna. 🙂

     
  5. pengovsky

    No, prav, še moja dva centa. Na “social” omrežjih lahko komuniciram tudi z državo. Konkretno, z njenimi institucijami in od njih zahtevam, da opravljajo svojo družbeno vlogo (da so, npr, servis državljanu, meni).

    Z institucijo se ne moreš družit. Ona nima fizične pojave, a njeno delovanje ima fizične učinke. S tega vidika je pojem “družabna” neustrezen, ker ne zajema celote. Zatorej “družbena” omrežja. Seveda je res, da je večina komunikacije znotraj teh omrežij poteka na “družabni” ravni, se pravi, na ravni interakcije med posamezniki ali skupinami posameznikov. Vendar (kot sem zapisal že v tvit-izmenjavi z Domnom), to ni fizika za drugi letnih srednje šole, kjer zanemarimo faktorje zato, da dobimo želeni rezultat.

    Dejstvo je, da na teh omrežjih potekajo interakcije, ki presegajo tudi najrširši definicijo družabnega in dejstvo je, da so te interakcije (z državo, korporacijo. itd) inherentne vsaki sodobni družbi. Zatorej ni moč reči, da ta omrežja niso družbena. Še več: če iščemo enotno definicijo, potem je po principu najvišjega skupnega imenovalca edini ustrezen izraz “družbena omrežja”,

    Ker pa ne kaže biti preveč puritanski, se strinjam z zapisanim v “inkriminiranem” linku.

     
  6. Delo

    Domen, kot obljubljeno: pošiljamo razlago o rabi besedne zveze družabno omrežje, ki jo uporabljamo na Delu. Lepo pozdravljamo iz uredništva.

    Na Delu smo se glede prevoda angleških izrazov social network/web odločili za rabo besedne zveze družabno omrežje, in ne družbeno/socialno omrežje.
    Po angleško-slovenskem slovarju se beseda social prevaja kot družben, socialen in družaben:
    social 1 [souš*l] adjective (~ly adverb) družben, socialen; družaben
    social 2 [souš*l] noun colloquially družabni sestanek; družba

    Ker so Facebook, Twitter, LinkedIn in spletni dnevniki predvsem oblike neobvezujočega, neformalnega druženja in vzpostavljanja družabnih stikov z osebnim izborom udeležencev komunikacije ter temeljijo na svobodni izbiri posameznika, menimo, da so predvsem sredstvo za sporazumevanje med posamezniki, ki jih družijo skupni interesi. Torej gre za vrsto odnosov znotraj kroga ljudi, ki deluje neodvisno od družbe kot določene (gospodarske in politične) skupnosti (ustanove), in ti odnosi niso nujno povezani le z zabavo.

    To velja tudi v primerih, ko tako omrežje uporablja javna osebnost, ki je sicer lahko tudi predstavnik institucije (npr. član stranke): mnenja, izražena na teh portalih, so vedno osebna stališča do določene problematike (skladna ali neskladna s stališči institucije, katere član je), čeprav so namenjena širši (navadno določeni) javnosti, ker se posameznik svobodno odloča o njihovi uporabi. Torej gre za obliko druženja oziroma družabnosti.
    Tudi raba dokazuje dojemanje pojma v smislu družabnosti. Korpus Gigafida kaže, da je najpogosteje rabljena besedna zveza socialna omrežja, na drugem mestu so po številu zadetkov družabna omrežja, najmanj rabljena pa je zveza družbena omrežja. V korpusu Nova beseda je največ pojavitev za besedno zvezo družabna omrežja, sledijo socialna omrežja, najmanj zadetkov je za družbena omrežja. Pisci torej dajejo prednost besednima zvezama družabna omrežja in socialna omrežja; o zadnji menimo, da je delno tudi posledica nezainteresiranosti uporabnikov za iskanje slovenske ustreznice (dobesedni prevod iz angleščine).

    SSKJ:
    družben -a -o prid. (u)
    1. nanašajoč se na družbo
    2. ki je last družbe v okviru ene države

    SSKJ:
    družaben -bna -o prid. (a a)
    1. nanašajoč se na razvedrilo, zabavo
    2. nanašajoč se na medsebojne človeške odnose v določenem okolju, krogu
    3. zastar. družben

     
  7. Lektorji Radio Slovenija

    Odgovor na vprašanje ali se odločiti za družabna ali družbena omrežja je kompleksne narave.
    Pridevnik družben kaže na navezavo na samostalnik družba. Gre za skupnost ljudi in vseh njihovih odnosov. Te ljudi družijo skupni interesi. Družabna omrežja pa so povezana z navezovanjem družabnih stikov.

    Družbeno omrežje bi torej uporabljali takrat, kadar se spletno omrežje ukvarja z družbenimi vprašanji, to je na primer komuniciranje med podjetji in posamezniki. Besedno zvezo družabno omrežje pa bi uporabili takrat, kadar gre za druženje med posamezniki.

    Doc. dr. Nataša Gliha Komac priporoča uporabo zveze družbena omrežja. Med drugim pravi, da »družbena omrežja tako pokrivajo »različne družbene rabe« in delujejo kot družbeni mediji, družabna in socialna omrežja pa lahko uporabljamo za poimenovanje oz. poudarjanje specifičnih namenov družbenih omrežij.«

     
  8. Denis

    Moje mnenje je naslednje:
    Družbena omrežja: Vse spletne strani, ki temeljijo na osnovi Spleta 2.0 in na katerih so vsebine generirane s strani uporabnikov (blogi, forumi, wikiji, spletne strani za mreženje itd)

    Družabna omrežja: ena od skupin družbenih omrežij in sicer spletne strani za mreženje. Družabna omrežja so družbena omrežja, katerih glavni cilj je povezovanje med uporabniki (spletno mreženje).

    Vsako družabno omrežje je torej tudi družbeno omrežje, ni pa vsako družbeno omrežje družabno omrežje.

     
  9. Mateja B.

    Na podlagi svojega znanja (lektorica, prevajalka, filozofinja), dolgoletnih jezikoslovnih izkušenj in prirojenega občutka za jezik vsekakor glasujem za družabna omrežja.

     

Vpišite komentar