Simbioz@: Zakaj se mi zdi stvar problematična

11.10.2012Javno

O projektu Simbioz@ sem imel že ob njegovi krstni uprizoritvi polno glavo negativnih misli, a sem jih takrat uspešno zadržal zase. Danes tega ne morem več držati v sebi, krivi pa so ravno ustvarjalci projekta. Kak dramatičen naslov, kajne? No, kritiko bom skušal kar najbolje argumentirati in prosim vas, da o njej na koncu malce podebatiramo. Kdo ve, mogoče se bo na koncu izkazalo, da se motim in da nimam pojma, pa bomo vsi veseli.

Projekt Simbioz@ ima spletno mesto, na katerem lahko preberemo o smislih in ciljih projekta. V drugem stavku se samodefinira takole:

Namen projekta je preko medgeneracijskega sodelovanja poskrbeti za dvig računalniške pismenosti starejših.

Strinjal bi se okoli prvega dela, saj smo lahko že lansko leto videli, kako pridno so mladi prostovoljci pomagali starejšim učencem pri prvem stiku z računalniško tehnologijo in različnimi programskimi orodji.

Bolj problematičen je drugi del, saj na spletišču ne najdemo definicije računalniške pisemnosti, hkrati pa nam hiter pregled definicij tega pojma iz drugih virov pove, da je pismenost nekaj, kar se dotika širšega razumevanja in ne gole tehnodeterministične uporabe posameznih orodij.

Kar je tudi moj glavni problem – učenje uporabe orodij zaradi uporabe same je sicer zelo enostavno in se lepo sliši, a fast-food tečaji pri uporabnikih, ki do tečaja ne pristopijo s konkretnimi vprašanji oziroma izzivi, ponavadi nimajo dolgotrajnega učinka. Če ljudem razlagaš orodja brez smisla uporabe (kar se dogaja tudi na drugih področjih digitalnega komuniciranja), potem jim nisi povedal nič uporabnega oziroma je to znanje, ki samo potencialno vpliva na dvig računalniške pismenosti. Saj si želimo, da bi bila pismenost nekaj koristnega in ne samo piflanje, kajne?

Da se razumemo – nič nimam proti Simbiozi, super se mi zdi, da je ekipa spodobna odpeljati tak dogodek, krasno je, da se za to zanimajo tudi korporativni sponzorji in politika, a se mi zdi, da ne sledijo lastni ideji in to se mi zdi zelo problematično. Naj zadevo “prodajo” malo drugače, pa ne bom vihal nosu. A ko mi v Dnevniku Borut Jeglič skuša prodati idejo o tem, kako je sodelovanje v projektu dobra priložnost za prostovoljce in brezposelne, saj so to dobre izkušnje, se mi je kolcnilo še malo bolj kot ponavadi.

To poveličevanje skorajda mehanskega učenja oziroma delavnic, kjer se namesto postopnega in učencem prilagojenega procesa izvajajo hitri tečaji se mi zdi trapasto. Razumem, lepo je videti staro mamo, kako klika po zaslonu in na koncu zadovoljna odide v popolnoma drugačen svet, a vseeno bi za dvig računalniške pismenosti stara mama potrebovala veliko več kontekstualizacije znanja in predvsem – bolj dolgoročen pristop.

Seveda bodo kritiki kritike tezo o hitrem tečaju zagovarjali, da njihovo delo ni dolgoročno izobraževanje, a lepo vas prosim – potem si v glavo projekta ne pišite dvig računalniškega opismenjevanja, ker to preprosto ni res.

Znanje in podajanje znanja je dolgotrajen proces. Učenje je dolgotrajen proces. Navajanje na smiselno uporabo tehnologije je dolgotrajen proces. Simbioz@ je štiridnevni dogodek. Get real, people. Pa no hard feelings.

 

2 komentarjev na “Simbioz@: Zakaj se mi zdi stvar problematična

  1. Katra

    Domen, po eni strani se strinjam, učenje je dolgotrajen proces in starejši bodo potrebovali malo več “vaje”, da bodo zares osvojili vsaj nekatera od osnovnih računalniških znanj. Sama sem pri projektu kot prostovoljka že drugo leto zapored, zato lahko povem, da so kurikulumi sestavljeni zelo praktično in usmerjeni v prakso, se pravi, konkretna vprašanja in konkretni odgovori nanje. Ne zanikam, da bi bil dolgoročen projekt učinkovitejši, a kolikokorat si že skušal skupaj zbobnat nekaj prostovoljcev za kako dejavnost? Si uspel od njih dobiti dolgotrajen angažma? Sama skušam tovrstne prostovoljske projekte gledati z malo drugačnimi očmi, prostovoljci so zagnali nekaj koristnega, pozitivnega (kar je trenutno v tej državi nekaj zelo redkega), moramo popljuvati res vse? Ali bi raje napisali kaj v duhu: dobra stvar in dober začetek, kdo bo začeto dobro delo nadaljeval? Čigava odgovornost je dvig stopnje računalniške pismenosti navsezadnje? Pa brez zamere …

     
    1. Domen Savič Post author

      Nič ne zamerim 🙂 Je pa ravno to del problema – ljudje potem vedno začnejo sesuvat argumente, ki jih nisem nikjer navedel. Nima veze prostovoljstvo. Nima veze sodelovanje. Nič od tega nisem omenil, ker se mi to ne zdi problematično. Problematično se mi zdi točno to, kar tudi ti zapišeš v prvem stavku 🙂 Od tam naprej je tvoj komentar po mojem mnenju brezpredmeten 🙂

       

Vpišite komentar