Tretja svetovna vojna se bo začela v supermarketu.

27.10.2012Osebno

Naslovna trditev ni izvita iz trte, ampak temelji na dolgoletnih opazovanjih obnašanja ljudi v velikih trgovskih centrih, še posebej tistih, v katerih ljudje nakupujejo hrano oziroma druge osnovne potrebščine.

dino kart #2

Uvod

V takem okolju se napadalnost nekaterih ljudi poveča in proti temu ne pomagajo niti številke, ki jih moraš vzeti za vstop v vrsto za kruh. Določeni ljudje grizejo in renčijo in s tem stopnjujejo agresivnost ozračja.

Baja zadnjič v trgovini nabira peteršilj, ko se v njen osebni prostor zrine neka starejša gospa in jo začne odrivati, češ, tudi jaz rabim peteršilj. Ne razumem, kako za vraga ti sploh pade na pamet odrivanje človeka, ki je bil a) na mestu pred teboj in b) ne jemlje zadnjih stebelc nečesa, kar ti nujno rabiš za kuhanje juhe, s katero boš ozdravil slepoto svoje edine potomke.

Meni seveda poči film, stopim zraven in na glas pošljem gospo v kurac. Ne bom okolišil, poslal sem jo v kurac in ji rekel, da naj se malo zamisli nad svojim početjem, da ni doma in da naj se obnaša. Ona mi je nazaj palamudila nekaj o obnašanju, nisem je slišal.

Zaplet

Stopiva par korakov naprej, za mano mi nekdo šepne: “Prav maš, mogu bi jo porint nazaj, babo zmešano!” Pol koraka naprej drugi: “Ajme, to so ove vaše slovenske donde … “.

Začel sem razmišljati, kako nevaren je v bistvu supermarket. Kako zafrustrirani so ljudje ob nakupovanju in kako se, v kombinaciji s klasičnim nabijanjem vozička v rit pri blagajnah, kjer sem si rekel, da bom enkrat spustil hlače, se ozrl nazaj in rekel: “Ajde, pa dejmo!”, vse skupaj res lahko izcimi v vojno.

Kako supermarketi ne skrbijo za varnost nakupovalcev oziroma kako je njihova glavna skrb nadzor blaga oziroma preprečevanje kraj (btw skoraj vsi supermarketi imajo varnostnike pri vratih, pa tudi med nakupovalci, ki so oblečeni v navadne obleke in se cele dneve samo sprehajajo po trgovini).

Kako bi se čisto lahko zgodila naslednja simulacija …

Simulacija

Začelo bi se, kot vedno, z dvemi ženskami. Spor bi bil čisto nedolžen, kot je nedolžno, a izredno neumno, odrivanje ljudi v vrsti za peteršilj. Padlo bi nekaj ostrih besed, v prepir bi se vključila partnerja. Zadeva bi postala resna, lahko bi prišlo do ostrejšega odrivanja in glasnejšega kričanja.

Ljudje bi se začeli ozirati in hkrati potencirati lastno percepcijo krivice v istem nakupovalnem središču. Nabijanje z vozičkom v vrsti za blagajno bi postalo nevzdržno. Drgnjene človeka za njimi v vrsti za meso bi doseglo višek. Vrivanje pred osebo v vrsti za kruh z obveznim “Samo eno žemljo bom!” bi eksplodiralo.

Začelo bi se več minipretepov. Pri mesu bi starejši gospod z ogrsko salamo po glavi mahnil mulca, ki se je vrinil. Pri kruhu bi mladenka s francosko štruco zamahnila proti fini gospej (tole ziher ni prava sklanjatev), ki se je nonšalantno vrinila pred njo. Pri blagajni številka 4 bi se nekomu končno utrgalo zaradi dreganja z vozičkom v zadnjo plat.

Svojo priložnost bi opazili tatovi, saj bi bili varnostniki preveč zaposleni z miritvijo ljudi. Iz trgovine bi začeli odnašati televizorje in druge večje kose, varnostniki bi jih lahko samo obupano gledali. Mogoče bi kdo s pištolo ustrelil v zrak.

To bi sprožilo še večjo paniko in ljudje bi začeli uničevati trgovino. Začelo bi goreti in vse skupaj bi se začelo odvijati veliko hitreje. Panika bi se preselila tudi na parkirišče, kjer bi se ljudje začeli zaletavati med sabo. Nekdo bi poklical policijo in medije.

Ko bi zadeva prišla na Svet na kanalu A in bi se šalabajzerji, ki delajo to oddajo, s svojim klasičnim senzacionalističnim slogom lotili poročanja, bi se virus razširil po celi državi. Ljudjem bi končno dvignilo pisker zaradi frustracij, ki so se več let nabirale v njihovih glavah in cela država bi vstala. Posredovati bi morala vojska.

Zadeve bi se razgrele in Slovenija bi za pomoč zaprosila NATO. Vojska bi vstopila v državo, kar bi pomenilo še dodatno pregrevanje političnega ozračja. To bi videli tudi verski in ostali skrajneži, ki bi začeli napadati članice NATO pakta, katerih vojske bi bile udeležene v operaciji, ki bi sedaj dobila tudi tajno ime: Operacija Peteršilj.

Posredovali bi Američani in začelo bi se pravo klanje. Če bi bil v času napada predsednik Romney, bi zadeva še hitreje eskalirala, a tudi pod Obamo bi zelo hitro nad Evropo začela letati brezpilotna letala s smrtonosnim tovorom.

Na koncu bi nebo zakrili ICB izstrelki. End of story.

In zakaj? Ker se je neki kuri mudilo domov kuhat govejo župo!

 

4 komentarjev na “Tretja svetovna vojna se bo začela v supermarketu.

  1. jin

    Madona, meni pa se v trgovini kaj takšnega nikoli ne zgodi. Na sodišču, kjer delam, je malo bolj stresno in ljudje znajo biti bolj tečni. Tako da, jaz bi prej rekel, da bi se vojna lahko začela na sodišču, potem ko bi varnostnik v torek zjutraj staro babico odslovil, ker ni uradnih ur.

     
  2. bv

    Hja… Na žalost ugotavljam, da se to tudi meni precej pogosto dogaja. Ljudje ti dihajo za ovratnik, ko vnašaš PIN kodo na blagajni; predvsem starejše tetke ne spoštujejo osebnega prostora (nikjer – ne na banki, ne v trgovini, nikjer), starši ne znajo krotiti svojega tropa (ker je tako modno (statusni simbol?) imeti otroke, polne energije in oh, oprostite, jaz sem že utrujen/utrujena, dajte še vi absorbirati malo njihove energije zame).
    Sam se navadno obrnem proti osebam v mojem prostoru in jih gledam. Hitro ugotovijo, da je nekaj narobe (a kaj, le kaj? Verjetno je psiho, moram iti stran… To, da me gleda, je prav neprijetno, dotikanje prej je bilo pa prav super…) in si običajno najdejo novo opravilo. Jonagold.
    Mimogrede, tole zgodbo bi prav lahko razširil v naravnost odbit roman in/ali film, z vsaj dvema ženskama. Kontrast med vsesplošno odtujenostjo in vrivanjem v osebni prostor; vsesplošnim občutkom nemoči napram dominaciji pri peteršilju; individualizmom in skupinskim malikovanjem v katedrali denarju in še kaj.

     

Vpišite komentar