Hitman Absolution

08.12.2012GamesRecenzije

Najljubši agent se vrača. Agent 47 v petem delu serije o tihem in smrtonosnem plačancu piše zgodbo osebnega maščevanja, ki z denarjem nima kaj dosti veze.

Zgodba se začne z naročenim umorom. Edinim naročenim umorom v celi igri. Agent 47 namreč ubije svojo zvesto sodelavko Diano, ki naj bi po mnenju šefov govorila z ljudmi, ki so na persona non talkata seznamu. A tik pred svojo smrtjo mu Diana zaupa skrivnost – nategnili so te! Vse je laž! There is no cake!

Preostanek igre je tako maščevanje – za vse natege, za vse laži, za vse … erm … ne-torte! Beg pred nepridipravi, ki skušajo od Agenta in njegovega spremstva, Dianine hčerke, pridobiti informacije in (ne smem povedat preveč), pušča za sabo krvavo sled nepridipravov, ki niso gledali filma.

Spet imamo tukaj bolj in manj eksotične lokacije, spet so tukaj zanimivi liki in spet je tukaj Agent, z glasom Davida Batesona, za katerega se nekaj časa ni vedelo, ali bo svojo vlogo ponovil še petič ali bodo glas zamenjali. Spet je tukaj zelo soliden in razgiban soundtrack, ki pa ga tokrat ni sestavil Jesper Kyd, temveč Thomas Bärtschi in kolegi. In spet so tukaj zabavni dialogi, bizarne situacije in zabava za skoraj vso družino.

Še vedno je koncept identičen predhodnikom – vsaka naloga ima več poti, zadevo lahko preigrate kot klon serije Max Payne ali pa se poslužite bolj prefinjenih trikov, s katerimi tarče zvabite v smrt. Nesreče, eksplozije … vse to so sredstva, s katerimi si utirate pot proti končnemu cilju.

A to ne pomeni, da se SquareEnix ni potrudil z izboljšavami. Poleg grafičnega vmesnika in nadzora, so prenovili tudi sistem igranja, kjer imate poleg klasičnega skrivanja in kamuflaž sedaj na voljo t.i. Instinkt – pogled, v katerem vidite skozi zidove in napovedujete prihodnost ter si tako olajšate delo. Nato je tukaj na voljo pogodbeni igralni način, kjer s soigralci tekmujete in si izmišljujete lastne naloge – seveda v okvirih stopenj načina za enega igralca.

Tako igra dobi novih moči oziroma pomeni svež pristop h konceptu, ki mu ni nič manjkalo. Kar je vedno velik plus.