Gašpar Gašpar Cyrus

27.08.2013Javno

Seveda je naključje, kaj pa drugega. Ne verjamem v zvezde in v nevidno roko, a sem vseeno opazil povezave med mlado pop pevko Miley Cyrus in njenim nastopom na podelitvi nagrad Video Music Awards 2013 in imenovanjem starega politika Gašpar Gašpar Mišića na čelo Luke Koper.

Obnovimo naprej prvi incident. Miley Cyrus, dvajsetletna pevka, ki jo je v zvezdništvo izstrelila korporacija Disney in je kasneje s televizije preskočila v glasbene vode, je s svojim opolzkim nastopom na podelitvi nagrad VMA 2013 šokirala medije, javnost in člane občinstva. Kritiki so izpostavljali njene opolzke plesne gibe, njeno rasistično obnašanje do temnopoltih plesalk in ostalo. Mediji so bili polni posnetkov plesa, šokiranih pogledov družine Willa Smitha in izjav ostalih obiskovalcev prireditve, ki so vsi v en glas kričali: “Kaj takega pa še ne!”

Za trenutek se iz Hollywooda preselimo v BananinWood. Pardon, Slovenijo. Generalni sekretar Pozitivne Slovenije, Gašpar Gašpar Mišič, je napovedal, da ima politike dovolj. In da se vrača v gospodarstvo. Bolj natančno … da bo odšel nazaj na Obalo in postal šef državne Luke Koper. Kritiki so izpostavljali njegove opolzke politične izjave, njegovo sporno obnašanje v gospodarstvu in ostalo. Mediji so bili polni izjav strokovnjakov, politikov in šokiranih volilcev, ki so vsi v en glas kričali: “Kaj takega pa še ne!”

Poglejmo oba dogodka skozi prizmo časa in prostora, v katerem sta se zgodila.

Nastop Miley Cyrus je bil posledica večdesetletne seksualizacije popularne kulture, ki je v zadnjih dvajsetih letih naredila ogromne skoke v smeri popolne objektivizacije telesa umetnika, ki deluje na tem področju. Spomnimo se samo nastopov Madonne, pa Britney Spears, Lady Ga ga in drugih umetnic ter umetnikov, ki so v neki točki ugotovili, da je tisto, kar pokažeš, bolj pomembno od tistega, kar poveš. Šokiranemu Will Smithu, ki ni mogel verjeti svojim očem, pa lahko rečemo samo: “Bad Boys. Independence day. Bad Boys 2.” in vsi ostali filmi, ki poveličujejo fizično telo, seksualne ekscese in ki jih je Smith kot igralec, režiser in producent uspešno propagiral in jih vsiljeval javnosti tako dolgo, da le-ta ni poznala druge alternative.

Kandidatura Gašpar Gašpar Mišiča je bila posledica večdesetletne pornofikacija slovenske politične kutlure, ki je v zadnjih desetih letih naredila  ogromne skoke v smeri popolne legitimizacije izrabe politične volje za doseganje osebnih ciljev politikov, ki delujejo na tem področju. Spomnimo se samo kadriranja levih in desnih vlad, pa zlorab položaja politikov v sodnih procesih in vseh ostalih, ki so v neki točki ugotovili, da je tisto, kar rečeš, bolj pomembno od tistega, kar narediš. Šokiranim ljudem in komentatorjem, ki niso mogli verjeti svojim očem, pa lahko rečemo samo: “Mercator. Mobitel. Slovenske železnice.” in vsa ostala podjetja, kjer ima država lastništvo in kjer poveličujejo politične veze, strankarsko pripadnost in ki so jih volilci uspešno podpirali z oddajo glasov na volitvah tako dolgo, da politična sfera ni poznala druge alternative.

V koga naj torej z roko pravičnega uperimo svoj prst? Koga naj obtožimo? Kdo je torej glavni krivec za oba dogodka? Vprašanje je retorično, odgovor pa jasen. To smo … mi.

Mi, ki kupujemo izdelke popularne kulture, ki ploskamo mesu na odru, ki se mu je včasih reklo umetnik, ki hodimo na prireditve, ki se jim je včasih reklo koncert in ki si svojo podobo oblikujemo po disfiguriranih kvazi-umetnikih. Mi, ki na volitvah glasujemo za iste kadre, ki so si zaradi tega lahko ustvarili ekosistem, v katerem je vedno vse tako, kot sami hočejo. Ki smo jih, zaslepljeni od boja levice in desnice posameznikom dali mandat za popolno personalizacijo političnega prostora, kjer ne zraste nič novega.

Mi, ki imamo v eni točki vso moč na svetu, s katero bi lahko radikalno redefinirali prostor in čas, pa samo skomignemo z rameni in rečemo: “No, kaj mi pa drugega preostane.” In mi, ki se nato, pod vplivom akutne amnezije, šokirano oziramo v kamero in si pred odprta usta dajemo roko, s katero smo še dan prej pomagali propagirati taisti sistem, nad katerim smo danes zgroženi.