Dajmo medije v medije: Za boljšo javno televizijo!

9464662763_879a1706d6_z

Za boljšo javno televizijo!

Počasi se s področja aktivističnih akcij, kot smo jo izvedli na primeru Slovenskih novic, premikamo na bolj konstruktivno in posledično bolj dolgoročno delovanje. Aktivizem deluje na kratki rok, na dolgi rok so vsi klasični revolucionarji mrtvi.

V primeru Slovenskih novic smo pokazali, da oglaševalci niso neobčutljivi na blage pritiske javnosti in da se zavedajo pomembnosti varovanja ugleda svoje blagovne znamke. Pri Planet TV smo razkrili pomanjkljive standarde etične presoje objavljanja verodostojnih informacij, zaradi katerih je njihov informativni program izgubil vso kredibilnost.

Ker je Bojan Traven iz Planet TV prebegnil na javno radiotelevizijo (zlobni jeziki njegov prebeg povezujejo z mariborskim primerom, čemur ne verjamemo), smo odgovorne osebe javne televizije, ki jo financiramo vsi in ima v poslanstvu zapisano družbeno koristnost, povprašali o smislu takega početja.

Novoimenovana direktorica javne televizije dr. Ljerka Bizilj ima namreč z Bojanom Travnom kar nekaj izkušenj, saj sta bila sodelavca na več različnih medijih, med drugim tudi na t.i. parlamentarnem programu nacionalne televizije, od koder je Bojan Traven nato odšel na Planet TV.

A zakaj je bil Traven tokrat izbran za razvijalca novih vsebinskih formatov na državni televiziji? Direktorica dr. Ljerka Bizilj pojasnjuje, da je “Bojan Traven (…) medijski poznavalec in ustvarjalec, ki ve, kaj je sodobna televizija in zna delati tako po kriterijih in standardih javnega servisa kot komercialne televizije. Na TV Slovenija bo seveda sodeloval po standardih in merilih javnega servisa. Televizija Slovenija mora posodobiti določene formate in računamo, da bo pri tem dodal svoj prispevek.”

Glede na to, da je večino svojih izkušenj Traven pridobival na komercialnih televizijah in da je pri svojem zadnjem delovnem mestu na nacionalni televiziji skušal vse skupaj čimbolj skomercializirati, lahko z določeno mero verjetnosti napovemo, da se na javni televiziji spet obeta nov val komercializacije, ki jo lahko že vidimo v novih oddajah te sezone.

Je to ljubezen?

RTV smo kot ustanovo (in ne dr. Ljerke Bizilj osebno) tudi povprašali, ali se jim ne zdi smešno, da so s Travnom v preteklosti že dvakrat sklenili in razdrli pogodbo o zaposlitvi, ko so ugotovili, da Traven ni kader, ki bi spadal na javno televizijo. Direktorica Biziljeva odgovarja, da “osebno z Bojanom Travnom nisem 2x sklepala pogodbe o sodelovanju in je nikoli osebno nisem prekinila.  Sva pa že večkrat sodelovala in poznam njegove reference – Studio Luwigana in TVSLO3.”

Pozor – ustanovo vprašamo po odnosu do Travna in zgodovino dela z njim, ki se je že dvakrat končala s prekinitvijo razmerja (tako po oddaji Pogledi kot tudi po delu na parlamentarnem programu), v odgovor pa dobimo osebne preference novoimenovane direktorice, ki je Bojanu naklonjena že od pamtiveka. Tako lahko doumnevamo, da je Traven dobil pogodbeno delo zaradi preferenc direktorice in ne zaradi objektivno merljivih dosežkov.

In kaj pomeni, da direktorica, ki novonajeti kader hvali s krilaticami o superiornemu razumevanju medijev, ne da točnega pojasnila o razlogu za podpis pogodbe. Bo Traven skrbel za integracijo redakcij? Bo razvil nov format znotraj določenega uredništva? Bo vodil kviz? Nič od tega trenutno ne vemo, čeprav bi bilo za pričakovati, da bi bilo delovno mesto definirano. Čeprav bi bilo za pričakovati, da bi kadre najemali zaradi točno določenih potreb in ne samo zato, ker “bomo posodabljali vse”. Mar to pomeni, da bo Bojan Traven lastnoročno posodobil celoten RTV? Katerega nova direktorica niti približno ne ve, koliko oddaj trenutno proizvaja?

Kar nas nehote pripelje na področje odlagališča kadrov na nacionalni televiziji.  Je bil prehod Bojana Travna na RTV tik po imenovanju nove direktorice naključje? Ni prej nihče opazil njegovih talentov? Ali so se preveč bali sprememb?

Kdo je od koga?

Nadalje je zelo problematičen ponoven vstop enega najbolj komercialno pismenih novinarjev na področje javnih medijev, kjer se je v preteklosti že večkrat izkazalo, da to spet pomeni samo dirka do dna s komercialnimi ponudniki. Da bi se Traven kar naenkrat spreobrnil in po večih letih dela v komercialnem mediju ugotovil razliko med njimi in javno televizijo, je malo verjetno.

Še zanimivost – v arhivu smo izbrskali poročanje Dnevnika iz leta 2006, ki se dotika ravno urednikovanja Studia Luwigana in Ljerke Bizilj. Takrat je dr. Ljerki Bizilj ravno Uroš Slak očital, da se je po mandatu v parlamentu vrnila med novinarje in da je kot taka neprimerna za urednico. Podobno paktiranje s politiko očitajo tudi Bojanu Travnu.

Če v to dvomite, izvolite analizo prispevkov, ki jih je Bojan Traven objavljal v Pogledih Slovenije na isti televiziji. Sociolog dr. Gorazd Kovačič v zaključku ugotavlja: “Pogledi Slovenije seveda ne merijo na izobražene in racionalne gledalce. A to še ne pomeni, da niso relevantni. Nemara jih je pametno gledati že zato, ker kričeče govorijo tisto, kar poskuša Janševa vlada nekaj mesecev pozneje tudi dejansko izpeljati.”

In če ne bo denarja?

Dr. Ljerka Bizilj je v svoji novi vlogi že večkrat nastopila v medijih. Razumljivo, nova metla se mora predstaviti in zanimivo je videti, kam se bo ena najstarejših medijskih ladij pod novim vodstom obrnila. V intervjuju za Mladino je zanimivo prebrati kritiko o “rumenosti” nacionalke in jo primerjati z hvaljenjem praks Bojana Travna. Hkrati na kritiko slabše kvalitete “njenega” parlamentarnega programa odgovarja s preprostim – denarja ni.

V podcastu Metin čaj lahko sicer poslušamo velike besede o reorganizaciji in o tem, kako si “nacionalka ne more privoščiti rumenosti,” a takoj zatem komentar o tem, kako je rumenost odvisna od konteksta. Right.  Pa o tem, kako bodo novinarji morali biti multitaskerji, kar je spet značilnost komercialnega medija, ki gleda na nižanje stroškov kot ultimativni dosežek. In kako je vse relativno. Tako kot poslovno sodelovanje Bojana Travna.

Kaj lahko naredimo?

Več stvari.

Konstruktivno

Najprej se vprašajmo, kaj lahko Bojan Traven in dr. Ljerka Bizilj storita za nas? Na nacionalni televiziji se dogajajo velike spremembe in ker je to najbolj naša televizijska postaja v državi, jim pomagajmo s svojimi vsebinskimi predlogi.

To bomo naredili na preverjeni izbor Savičeve spletne osebnost leta. Se pravi, da bomo s formo zbirali vaše predloge, ki jih bomo nato v drugem krogu dali na glasovanje in tako dobili končen izbor, ki ga bomo na koncu predali vodstvu nacionalne televizije.

Stay tuned!

Kurativno

Problematično vlogo Bojana Travna na državni televizijski postaji bomo budno spremljali. Ker je dr. Ljerka Bizilj v nedavnem intervjuju sama poudarila odgovornost gledalcev in odgovornosti javne televizije do javnosti, jo bomo vzeli resno.

Obstajajo trije organi, na katere lahko naslovimo pritožbe, če ugotovimo, da zadeve niso take, kot bi morale biti.

  • Najprej imamo Varuha gledalčevih pravic na RTV, ki skrbi za “pravice gledalcev državne televizije”. Ukvarja se s pritožbami glede pristranskega in neuravnoteženega poročanja, kršitev programskih standardov, neprimernosti programskih vsebin, varovanja zasebnosti, obrekovanja in kršitve zakona o RTV SLO.
  • Potem imamo Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije. Inšpektorat RS za kulturo in medije je samostojen organ v sestavi Ministrstva za kulturo RS z nalogami izvajanja inšpekcijskega nadzora in vodenja postopkov o prekršku na področju varstva kulturne dediščine, arhivov in arhivskega gradiva, medijev in avdiovizualne kulture.
  • Nato je tukaj Častno razsodišče društva novinarjev Slovenije. Ki skrbi za etično novinarsko poročanje in deluje kot neodvisni organ. In katerega razsodbe sicer nimajo neposrednega vpliva na kršitelje, a je zavoljo transparentnosti in preglednosti zelo pomembna inštitucija.

Kakšen bo končni efekt?

No, če je javna televizija naša, potem je prav, da poskrbimo zanjo. Da opozarjamo na nepravilnosti in na težave programskih vsebin, še posebej v primerih, ko jih oblikujejo ljudje s komercialnim pedigrejem. In ki so v mariborskem primeru izjavili, da bi še enkrat odreagirali na enak način. Ker mediji v njem niso odigrali nobene vloge.

 

2 komentarjev na “Dajmo medije v medije: Za boljšo javno televizijo!

  1. @upetk

    Dobivam vtis, da je članek sam sebi namen. Tako, da gospod Savić, potrebno bi bilo dati tudi vaš medij v medije.

    Članek temelji na vašem odklonilem odnosu do gospoda Travna. Napisan je na zelo rumen način. Delate zgodbo, kjer je ni. Malo populistično je predstavljeno dejstvo, da zdaj ko državljani financiramo RTV Slovenija, da to pomeni da RTV ne sme delovati na vsaj malo komercialen način. RTV prispevek se deli na radio in televizijo, tako na radiu in televiziji so kanali, ki niso “komercialno donosni”. V mislih imam predvsem regionalne programe in postajo ars ter slo3 na tv. RTV mora kupiti tudi dosti več opreme kot komercialna postaja, skrbi za oddajanje, antene,.. katere tudi vzdržuje in od katerih so odvisne tudi komercialne postaje. V programu mora tudi imeti oddaje, ki komercialno niso zanimive.. Za zamejce,… Skratka en kup oddaj, ki delajo “izgubo”. Sem proti komercializaciji informativnega programa na RTV v stilu pro plus /planet tv, vendar je treba vseeno pridobiti še dodaten denar iz reklam, saj slednjega ni dovolj.

    Sami priznavate Travnu poznavanje komercialnega trga, in gotovo bi to znanje potrebovali na RTV. Posmehljivo se sprašujete, kaj bo traven delal na RTV, če bo kar cel program sam spremenil. Zavedate se, da slednje ni mogoče… Gotovo pa lahko pridete do razmisleka tudi, da zdaj zaradi njega ne bo cela RTV postala komercialna na nivoju sveta na kanalu a. Delo v RTV Slovenija, tako veliki hiši, je zahteven proces… Dela se ekipno in vsak pristavi svoj kamenček v mozaik. Na eni strani bo traven morda pretirano komercializiral RTV, na drugi strani pa se bo našel nekdo, ki bo proti temu… Verjamem, da bodo na koncu prišli do pravega razmerja med kvaliteto in komercialo.

     
    1. Domen Savič Post author

      Ok, naj začnem pri koncu vašega komentarja. Kdo je tisti, ki bo proti temu, če bo Traven na položaju oblikovalca programa? Bo to direktorica, na vabilo katere je Traven prišel na RTV? Ali bodo to svetniki, ki se dosedaj niso preveč ukvarjali s kvaliteto programa? Kdo bo torej tisti, ki bo proti temu? In zakaj ne bi smel biti jaz?

      Vprašati se je treba, zakaj določene oddaje delajo “izgubo” in kako to preprečiti? Je problem v stroških posamezne oddaje, so oglasne vsebine prepoceni, je vmes kaj drugega? Pavšalno govoriti o tem, da je nacionalno televizijo pač potrebno malo skomercializirati, ker se drugače ne da, ne pripelje nikamor. Treba je imeti konkretne podatke in na podlagi teh sprejemati odločitve.

      Sam sem se v svojem tekstu osredotočil predvsem na dvoje. Travnovo zgodovino in odgovore iz vrha javne televizije, ki me kot državljana in davkoplačevalca niso zadovoljili. Predvsem zato, ker bi pričakoval določeno resnost oziroma pripravljenost na delovno mesto. Ne pa floskul okrog tega, kako bomo spremenili vse in kako se bodo spremembe videle po enem letu – bodi pozoren na nedefiniranost sprememb in na konkreten datum, do katerega bodo te nedefinirane spremembe izvršene. Skratka – ne vemo, kaj je treba narest, ampak to bomo naredili v manj kot letu dni.

      Nadalje – ne razumem, kje vidite rumenost v mojem zapisu? Ker se osredotočam na kariero enega pomembnejših novinarjev in urednikov v slovenskem medijskem prostoru, ki je v mariborskem primeru ravnatelja izjavil, da bi ne glede na tragični rezultat vsega dogajanja še vedno ravnali enako? Da mediji niso ustvarjalci dogodkov, temveč samo njihovo ogledalo? Tako nepoznavanje vpliva medijskega poročanja se mi zdi izjemno nevarno in v svojem zapisu sem pač podvomil, da bi človek ob menjavi službe zamenjal še komplet načel, po katerih je deloval v preteklosti. Je to rumeno? Ali je mogoče rumeno izpostavljanje povezav, zaradi katerih je mogoče Bojan Traven dobil službo, kar pomeni, da zaposlitev nima veze z izkušnjami oziroma delovnim mestom?

      In nikoli nisem rekel, da RTV ne sme biti komercialna. Komercialna namreč pomeni, da vsebine prinašajo dobiček. Na žalost se je v našem okolju in kulturi razvilo mnenje, da obstaja samo en tip vsebin, ki prinaša denar in da drugače ne gre. Pogrešam eksperimentiranje, pogrešam iskanje novih poti in pogrešam poskuse razvoja novih vsebin, ki bi se monetizirale. Kako se bomo drugače premaknili iz trenutne orbite, če ne s testiranjem novih modelov?

      Upam, da sem še malo bolj razložil poanto svoje kritike in zaskrbljenosti nad aktualnimi dogodki na RTV. Če imate še kak pomislek, se mi prosim oglasite.

       

Vpišite komentar