Dajmo medije v medije: Javni zavod RTV

4286475665_85d98cafa2_b

Tokrat dvigujemo zahtevnost naloge in podaljšujemo čas za participacijo. Namesto opozarjanja na problematične prakse bomo tokrat skušali zadevo zastaviti konstruktivno in praktično.

Uvod

RTV Slovenija je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in  kulturnih potreb državljanov Republike Slovenije in Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter druge dejavnosti v skladu z zakonom o RTV Slovenija. (vir)

Javni zavod se v večini svojega financiranja napaja iz vašega denarja. RTV-prispevek je posebna oblika javne dajatve, predpisana z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija (Ur.l. št. 96/05) in predstavlja najpomembnejši vir financiranja nacionalne radiotelevizije. Zavezanec za plačilo RTV-prispevka je vsak, ki ima oz. uporablja radijski ali televizijski sprejemnik oz. katerokoli drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oz. televizijskih programov na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija. (vir)

Naloga

Tokrat se ne bomo ukvarjali z oglaševalci. Tokrat ne bomo preverjali, ali lastniki vedo, kaj se dogaja v podjetju. Tokrat bomo konstruktivni. Tokrat bomo pametni. Tokrat bomo pisali konkretne predloge, s katerimi bi radi izboljšali javno televizijo. Našo televizijo.

Predloge boste pisali v komentarje tega prispevka. Spodobilo bi se, da se podpišete. Predlogi se lahko dotikajo kateregakoli področja delovanja javne Televizije od programskih vsebin, načina dela, drugih tematik, ki se tičejo tega zavoda.

Predloge zbiramo do 31.5.2015.

Z zbiranjem predlogov smo zaključili. V prihodnjih dneh javim, kaj se bo dogajalo naprej.

Dva meseca časa imate, da poveste, kaj si želite oziroma kaj vas moti.

Kaj se bo zgodilo po koncu zbiranja?

Predloge bomo nesli do direktorice javne televizije dr. Ljerke Bizilj. Predstavili ji bomo koncept in ji predali vaše predloge. Nato bomo odšli. In prišli nazaj čez šest mesecev. Konec novembra 2015. In jo vprašali, kaj je narejeno in kaj ne. In zakaj še ni.

Komentarji so moderirani, če se tvoj ne pokaže takoj, brez panike.

 

23 komentarjev na “Dajmo medije v medije: Javni zavod RTV

  1. Gašper

    RTV Slo naj da vse svoje oddaje na net oz. naj omogoči enostaven dostop do le-teh vsem državljanom RS, plačnikom prispevka ipd.

     
  2. jožef jarh

    1) absolutna transparentnost finančnega poslovanja RTV preko posebnega portala z online podatki
    2) javni razpisi za vse postavke potrošnje RTV
    3) ponovno umestitev uravnoteženja političnega časa:če 50 % volivcev na gre na volitve, je potrebno tem 50% volivcem omogočiti 50% časa političnih terminov
    4) rtv se naj zavzema za transparentnost volitev, političnih odločitev volivcev, da bodo oddaje o demokraciji uravnotežene-RTV se naj resno zavzema za transparentnost volitev
    5) rtv je soodgovoren za propadanje države, ker večino časa posveča tistim, ki državo vodijo v propad
    6)poitična opozicja v sloveniji nima niti 50 % časa, ki ga rtv direktno namenja politikom
    7) rtv je dolžna delovati pošteno in pravično, etično in moralno , ne pa da 95% časa dodeli etičnim, zakonskim kršiteljem upravljanja države
    8) kupna moč večine upada, kriminalno upravljanje države pa plačujejo vedno tisti, ki jim gre slabo in vse slabše

    Dejstvo potrebe za reformo upravljanja RTV je, da vodilni in tisti ki jih na RTV podpirajo slabo upravljanje države , se vidi iz tega, ker je standard ljudi neprimerljivo slabši od Avstrije, tam ne govorijo o porazu v 2 svetovni vojni temveč o temu, kako boljše in učinkovitejše gospodariti v tej že kvalitetni državi….ne pa da se režimsko zrežirani parapolitični zmazki informativnih oddaj pudersko prekrivajo s športnimi dogodki, kulturo, geji in lezbijkami in z vojnami v Jemnu, Siriji in poplavami v Bangladešu…dovolj je prekrivanja dejstev tudi na RTV

     
  3. Gašper

    Minutaža tem aktualne politike in tudi dela vlade naj se omeji (kot med volitvami) na minimum oz. naj se v celoti prestavi na 3. program oz. v posebne tematske oddaje!
    Strankam naj se omeji minutaža nastopanja na RTV.

    BTW načelno sem za transparentno delovanje, ampak da bodo podatki javni zato, da bo vsak kavč komentator lahko smetil po forumih na podlagi polrazumevanja številk, je pa še večje sranje. Al pa da se bodo številke izkoristile za notranje bitke…

    Program je treba depolitizirat in povečat kvaliteto.
    Izžrebat skupine gledalcev, ki sodelujejo pri odločanju o programu (javno žrebanje, omejen mandat, ni mogoče biti izbran večkrat, skupine se oblikujejo po posameznih sklopih (npr. otroški, informativni, športni…)).

     
  4. s

    Za začetek bi lahko nehal RTV izigravati lastne zaposlene. Tiste ki RTV držijo pokonci, RTV pa jim ne da niti za dostojno preživetje, da ne govorimo o dolgoročni socialni varnosti. Podčrto je pisal o tem (http://podcrto.si/kako-rtv-slovenija-ze-leta-z-izigravanjem-zakonov-izkorisca-svoje-honorarne-sodelavce/), pisali so tudi drugi. Predlagam, da RTV (kadrovski oddelek) izdela realno oceno kolikšen delež kratkoročnih ali drugih ne-rednih zaposlitev zares potrebuje in se zaveže k periodičnemu zmanjšanju deleža honorarno zaposlenih do ocenjenega deleža. Pri oceni naj sodeluje zunanji evalvator.

     
  5. Mirko

    nekaj pripomb, med sabo niso vedno kompatibilne, so pa za razmisit…

    – javna televizija trenutno nikomur ne odgovarja, denar od ljudstva dobi v vsakem primeru (razen če je politika proti), nobene odgovornosti, kjer bi se morali trudit (poslušaj podcast metine liste kaj se je zgodilo, ko so pričeli na Dnevniku uvedli spremembo paywalla… kar naenkrat odgovornost do ljudstva, ki plačuje). Sami priznajo da so zaposleni pa ne delajo (Miša Molk vedno prizna da je zaposlena pa ne dela ničesar… pravi da je problem da nihče ne sprejme njenih idej, če bi bi delala – ja, ja, če bi bil to res edini problem pri tem da je zaposlena pa brez dela)
    – plačevanje RTV je odvisno od večine v državnem zboru… če je vodstvo rtv levo agitira za levico v parlamentu, ker desnica grozi z znižanjem naročnine … in obratno… Financiranje bi moralo biti neodvisno od DZ, ki lahko kadarkoli grozi RTV z znižanjem ali zvišanjem naročnine.
    – 1600 zaposlenih + 500 honorarcev (bizarno – še sami ne vejo koliko jih je… vejo samo koliko ur naredijo)… to ni ok… manjka preglednost.

     
  6. castor

    Mogoče malenkost, ampak na MMC so vsi članki podpisani z začetnicami, zelo moteče, ker nimaš pojma kdo je to napisal, kot da bi ga bilo sram tega kar je napisal. Edina izjema so kolumne.

     
  7. Bojan

    Ne bom komentiral, kako bi morali kot javna institucija delat, menim pa, da bi nacionalna televizija morala imeti vlogo izobraževalne, kulturne ustanove. Od programa je odvisno tudi stanje splošno znanje ljudi.
    Program zadnje čase vsepovsod sestavljajo kvazi zabavne oddaje, BigBrother itd… Če že je kak film pa ga vrtijo vsaj dvakrat na leto. Pa še to filmi od 90 dalje.
    Manjka:
    – poljudno znanstvenih oddaj
    – filmi ( lahko bi bil tudi kak starejši – Danny Keye, Jerry Lewis, Bud Spencer in Terrence Hill. Klasike kot so Moje pesmi, moje sanje …).
    – vsebine o Sloveniji in prebivalcih. Spoznajmo svojo deželo.
    – Predstavitev tudi drugih športnikov, ne samo nogometa in smučanja.
    Marsikaj bi se dalo narediti. Potrebna je samo pozitivna energija, ki je v našem prostoru zmanjkuje.
    Javna televizija pa se tudi ne bi smela nagibat ne levo in ne desno.

     
  8. Tamara

    Imam težavo s konkretno oddajo, ki se ji reče “Ne se hecat” in je na sporedu vsako soboto ob 20:00. Oddaja sodi v razvedrilni program, a je bolj kot razvedrilu namenjena poneumljanju. Razvlečeno dogajanje, pritlehne in neduhovite šale, katerih glavna tema je spolnost, morje škodljivih stereotipov o moških, ženskah, “policajih”, zdravnikih … in predstavljanje čudaških “talentov” so vsebine, ki so žaljive za gledalca.
    Odgovorne bi povprašala: zakaj to oddajo predvajajo na javni TV; kakšnemu namenu služi ta oddaja; so zadovoljni z oddajo; kaj porečejo na že večkraten očitek, da je oddaja čisto poneumljanje (http://www.delo.si/mnenja/blogi/kaj-hoce-gledalec.html)?
    Zavedam se, da bomo oddajo verjetno morali prenašati do konca sezone, a me vseeno zanima, če razmišljajo o morebitnem predčasnem zaključku te oddaje. In kaj bi se moralo zgoditi, da bi se to oddajo nehalo snemati?

     
  9. Honorar Bineta Bizilja

    Mene pa zanima, koliko honorarja dobita Bine Bizilj in Nina Osenar za ta zmazek. Saj ti podatki bi morali biti javno dostopni, kajne? Zakaj jih ni na Supervizorju?

     
  10. Honorar Bojana Travna

    Zanima me tudi honorar Bojana Travna, kakšno funkcijo mu je direktorica sploh dodelila in ali ima gospod Traven za to delovno mesto primerno izobrazbo. Kolikor vem, je gimnazijski maturant, za mesto novinarja ali urednika je pa zahtevana 7. stopnja izobrazbe oz. po novem magisterij.

     
  11. Gledanost

    Prav tako me zanima, za koliko je padla gledanost oddaje Ne se hecat od prve oddaje do zadnje. In kako se giba gledanost TV Slovenija nasploh, odkar ima novo direktorico. Slišim, da strmo pada.

     
  12. Mirko

    Zanimivo da je Kobal zdaj, poslal slab humor, pod drugim vodstvom pa je bil svetla zvezda s Poprom. Enako je za mnoge svetla zvezda Studio City… Bojan Kranjc pa je bil kot urednik mesija… ko vidijo špico TočnoPopoldan pa si zatiskajo oči…. in komaj čakajo na novo Godler/Kranjc/Hribar sodelovanje.

     
  13. Uroš

    PRedvsem je potrebno delati na originalnih vsebinah. Danes ni več problem priti do komercialnih vsebine preko n kanalov. Manjka pa izvirnega programa. Male sive celice so res pravi primer kako se pravilno dela takšne vsebine. Katere oddaje potrebujemo je seveda ključno vprašanje – vsekakor pa nam manjka en spodobnem talk/comedy show. Ne pričakujem vsebin ranga This Week Tonight ali SNL. Vseeno pa je treba z vsebinami držati nek nivo in ne reciklirat enih in istih obrazov z enimi in istimi neslanimi prisiljenimi šalami.

     
  14. Uroš

    Predlogov v bistvu ni malo. To o načinu dela z izkoriščanjem honorarcev je že splošno znano, obstaja pa tudi še ena nekoliko drugačna plat te zgodbe o honorarcih. Na Radiu SLO na primer kulturno umetniške oddaje (še posebej tiste za. 3. program ARS) najpogosteje ustvarjajo zunanji honorarni sodelavci (kot poznavalci npr. neke umetniške smeri, dogajanja, opusa nekega umetnika itd.), ki so za svoje izdelke res bedno plačani. Izgovor je seveda vedno pomanjkanje denarja.

    Po drugi strani pa je Radio SLO v tej državi eden res redkih medijev (če ne skoraj edini), ki tovrstne vsebine predstavlja kolikor toliko nepristransko, saj so marsikje drugje sami ustvarjalci tisti, ki imajo svoje medije in pišejo o svojem delu. To je torej pomembna vsebina z vidika umetniške in kulturne scene, pa tudi širjenja intelektualnih obzorij nasploh, ki pa se plača tudi po cifrah kot so 15 EUR na prispevek (npr. recenzijo) ali po 60 EUR za enourno oddajo, ki vključuje prevode odlomkov itd. Ta vsebina je ponavadi kakovostna, ker so res kakovostni tudi uredniki, ki te izdelke naročajo. Je tudi dokaj edinstvena v siceršnji ponudbi. A z leta v leto se denar, ki ga RTV hiša namenja za tovrstno kvalitetno vsebino, manjša, vse do res poniževalnih zneskov.

     
  15. Igor

    Moj praktičen, čeprav ne poceni nasvet bi bil oživitev oddelka/službe za raziskovanje programov in občinstva, ki so jo na RTV ukinili pred slabim desetletjem – ukinitev je imela in oživitev bi imela pomembne implikacije za odnos med uredništvi in javnostjo.

     
  16. Boris

    Predlog: Uvede se rubrika Državljanska minuta.

    Časovni in programski okvir: TV Slovenija, 1. program, med 18.00. in 22.00, dolžina 1 minuta, frekvenca: po potrebi in glede na odziv državljanov, potencialno vsakodnevno.

    Kdo nastopa v oddaji: vse državljanke in državljani, ki se odzovejo na dani spletni naslov in jih resorni urednik odobri njihov predlog za nastop na podlagi presoje predstavljene ideje.

    Kako: v TV nastopu v okviru ene minute, ki jim je na voljo, državljani predstavijo svojo državljansko pobudo ali novo idejo, ki je uresničljiva v sferi politike, družbe, sociale, gospodarstva, novih medijev, itd.

    Namen: intenzivnejša interakcija z gledalci, krepitev medijskega državljanstva, vračanje k poslanstvu javnega servisa.

     
  17. Alizej

    1. Modernizacija TV formatov in produkcije. TV oddaje še vedno izgledajo kot pred 20 leti. Dolgočasna scenografija, dolgi “talking heads” kadri, dolgočasna režija, nomalo inovativnosti in izkoriščanja možnosti, ki jih ponuja digitalna produkcija. Nimam v mislih komercialnega kiča, temveč produkcijske prijeme v stilu BBC.

    2. Večja avtonomija uredništev. Zdaj se zdi, da znotraj hiše vlada apatija, ker se vsak nekoga boji. Ustvarjalec (novinar) urednika, ta odgovornega urednika, ta programskega sveta, itd. Zato se dela po sistemu uravnilovke in “da se nobenemu ne zamerimo”. Uredništvo naj bo avtonomno in stoji za svojimi odločitvami. Ustvarjalci (novinarji) morajo v vsakem trenutku uživati vso podporo in zaščito uredništva, razen če se izkaže, da so kršili profesionalne novinarske standarde ali novinarski kodeks.

    3. Odločno in s strokovnim delom se upreti pritiskom politike. Tudi štetju minutaže v zasledovanju “uravnoteženosti”. To je bedarija. Če se dela v skladu s profesionalnimi novinarskimi standardi, ni potrebe po delanju oddaj s štoparico v roki.

    4. Na ekrane vrniti žanr komentarja.

    5. V razvedrilnem programu uvesti plačilo ustvarjalcev po učinku – gledanosti. Razvedrilni program je velik požiralec denarja na RTV-ju, njihovi izdelki pa iz leta v leto slabši in z manjšo gledanostjo. Ker razvedrilni program nima kulturno-izobraževalne ali funkcije informiranja, naj se honorarje ustvarjalcev veže na uspešnost oddaj.

    6. V povezavi s prejšnjo točko – produkcijo programskih vsebin, ki ne sodijo v osnovno poslanstvo nacionalne televizije (to so informiranje, izobraževanje, kultura, otroški in mladinski program, verski program, šport) postaviti na realne stroškovne temelje. Če oddaja oz. določena vsebina, ki ne sodi v osnovno poslanstvo nacionalne televizije, nima zadostne gledanosti, da bi se sama finančno pokrila, se jo spremeni ali ukine.

    7. Razmišljanje izven okvirov okostenele nacionalne TV. Dobre vsebine lastne produkcije je treba tržiti tudi izven lastnega programa. Ne samo preko mmc rtvslo.si, ampak na globalni ravni. Vsebine morajo same najti pot do poslušalcev/gledalcev preko digitalnih kanalov, ne da morajo gledalci/poslušalci “hoditi” po njih.

    8. Sprememba sedanjega načina razmišljanja in dela “na tej strani kamere/mikrofona smo mi, na drugi strani pa so gledalci/poslušalci”. Takšen način ustvarja zid, bariero med ustvarjalci in gledalci/poslušalci. Metaforično je treba na RTV-ju porušiti debele stene studiev.

    9. Dnevnoinformativno uredništvo: Ustvariti kompetentne, strokovne in odločne urednike. Urednike, ki jih ne bo strah reči “na tiskovko tega politika ne gremo, ker ne bomo dopuščali zlorabe dostopa do etra za širjenje nestrpnih idej in ne bomo sodelovali v širjenju hujskaške politične propagande.”

    10. Odpreti vrata mladim ustvarjalcem. S privarčevanim denarjem iz točk 5 in 6 bi lahko uvedli “summer internships” za mlade novinarje in (multi)medijske ustvarjalce. S tem bi dobili dotok novih idej in svežega razmišljanja. Najboljše ideje in izdelke mladih ustvarjalcev bi nato uvrstili tudi v program. Istočasno bi se RTV lahko bolj povezala z izobraževalnimi ustanovami na področju novinarstva, medijske produkcije, telekomunikacij in elektrotehnike.

     
  18. Marko G

    Znižanje RTV prispevka, racionalizacija RTV Slovenija, obvezno zagotoviti vse filme produkcije RTV prosto dostopne (na primer serijo Prešeren), če smo jih plačali državljani.

    Manj denarja pomeni to, da se bodo morali bolj potruditi, da pridejo do gledalcev. Več truda – boljši rezultati!

     
  19. 4ndr3j

    Torej dve zadevi:
    1. V koikor se izdelava programa plača iz javnega denarja bi moral ta biti dostopen zaston vsem državljanom po prvem predvajanju.
    2. Zakaj je potrebno za izdelavo programa kot predvideva zakon vzdrževati še celotno tehnično infrastrukturo.

     

Comments are closed.