Dajmo medije v medije: Vprašanje samoregulacije

20.04.2015Dajmo medije v medije

12741087104_b55ed9fdd8_z
Sodbe novinarskega častnega razsodišča so imele v javnosti in v medijski sferi pričakovan odziv. Razen zgražanja nad nekvalitetnimi in slabimi mediji se ni zgodilo veliko. A nič zato. Že večkrat se je namreč izkazalo, da se stvari premaknejo na bolj šele takrat, ko se za to pobrigamo sami.

Korak ena: Kako so medijske hiše odreagirale na sodbe?

V svojem in tvojem imenu, draga državljanka, dragi državljan (oba medijska odjemalca) sem na medijske hiše, ki so bile spoznane kršenja novinarskega kodeksa v t.i. mariborskem primeru, poslal preprosto vprašanje: »Kako boste odreagirali?«

Pismo sem poslal na Žurnal24, Kanal A, POP TV, Slovenske novice, TV Slovenija, Planet TV, Siol.net, Svet 24, Moški svet, Moški.si, Radio Aktual, Radio 1.

Spoštovani!

Dne 7. 4. 2015 je Novinarsko častno razsodišče ugotovilo, da so vaši uredniki in novinarji kršili Kodeks novinarjev Slovenije. Ker je Novinarsko častno razsodišče samoregulacijski organ, me sedaj zanima, kako se boste samoregulirali oziroma s katerimi postopki in ukrepi boste zagotovili, da kršitelji znotraj vaše medijske hiše takih kršitev ne bodo več izvajali?

Zanima me čimbolj konkreten opis ukrepov (dodatno izobraževanje, finančni ukrep, opomin pred prekinitvijo delovnega razmerja), saj na tem stoji in pade samoregulacijski model medijev, ki ga imamo trenutno v slovenskem medijskem prostoru.

Odgovori bodo javno objavljeni, zelo bi bil vesel čimprejšnjega odgovora. Če na sporočilo ne boste odgovorili v tednu dni, bomo smatrali, da na razsodbo niste in ne boste odreagirali.

Zahvaljujem se vam za sodelovanje in vas lepo pozdravljam.

S spoštovanjem,
Domen Savič

V tabeli bomo spremljali, koliko časa bodo potrebovali za odgovor in kakšna bo njegova vsebina. Čez štirinajst dni (9. 5. 2015) bomo neodzivnim medijem servirali klasično aktivistično akcijo, kjer bomo na oglaševalce ponovno naslovili vprašanje o podpiranju medijev, ki v samoregulacijskem sistemu nočejo izvajati funkcij, ki jih ta sistem prinaša.

Poziv poslan na:

  • Kanal A – na odgovor še čakamo – poslano na svet@kanal-a.si
  • Slovenske novice – na odgovor še čakamo – poslano na info@slovenskenovice.si
  • Planet TV – na odgovor še čakamo –  poslano na danes@planet-tv.si
  • Siol.net – na odgovor še čakamo – poslano na uros.urbas@siol.net
  • Svet 24 – na odgovor še čakamo – poslano na karmen.spacapan@svet24.si
  • Moški.si – na odgovor še čakamo – poslano na aljaz.pogorelcnik@vsn.si

Odgovori medijskih hiš

Radio Aktual (20. 4. 2015 ob 9:45) – odločba razsodišča

“Spoštovani!

Opozorilo Častnega razsodišča smo vzeli z vso potrebno resnostjo in se o njem pogovorili z vsemi vpletenimi. Naj vas spomnimo/ verjamemo, da veste, da je bilo opozorilo v primeru Radia Aktual povezano z gostovanjem novinarjev Svet24 v studiu Radia Aktual.

Pozdrav!

Simon Prelesnik, odgovorni urednik Radia Aktual


POP TV (21. 4. 2015 ob 16:45) – odločba razsodišča

Pozdravljeni!

Vse urednike in novinarje smo o odločitvi Častnega razsodišča obvestili.

Že pred odločitvijo Častnega razsodišča smo z uredniki in novinarji na več srečanjih razpravljali o tej temi in sprejeli zelo jasne smernice uredniškega odločanja in novinarskega poročanja v takšnih primerih. Poleg tega smo za novinarje pripravili dve dodatni izobraževanji, ki se jih je udeležila večina novinarjev naše redakcije. Na delavnicah smo obravnavali pravico do zasebnosti ter poročanje o otrocih.

V uredništvu smo poleg jasnih smernic sprejeli tudi varovala, ki preprečujejo, da bi se takšni primeri lahko dogajali v prihodnje.

Prijeten pozdrav,

Tjaša Slokar Kos
Odgovorna urednica informativnega in športnega programa


Žurnal24 (22. 4. 2015 ob 13:03) – odločba razsodišča

Pozdravljeni!

O svojem poročanju se je prav in potrebno vedno znova prevpraševati. O prispevkih, ki jih je obravnavalo Novinarsko častno razsodišče, smo že pred razsodbo večkrat debatirali v celotnem uredništvu. Po odločitvi razsodišča smo na podlagi priporočenih smernic poročanja in študij sprejeli dodatna pravila glede dopustnosti poročanja o zasebnosti in samomorih.

Naj ob tem poudarim, da je novinarsko razsodišče obravnavalo pet naših prispevkov in le pri dveh ugotovilo, da pisanje o tej temi ni bilo v javnem interesu. Gre za zelo subjektivno oceno in še častno razsodišče si ni popolnoma na jasnem kdaj nekaj je v javnem interesu in kdaj ni. Zato v tej smeri ni mogoče predpisati samoregulativnih (disciplinskih) ukrepov kot jih navajate, pač pa je treba vsak dan znova razpravljati o vsebini in tematikah in iskati tiste z izrazitejšim javnim interesom.

Vsekakor pozdravljamo odločitev NČR in si želimo, da bi se večkrat javno opredelilo do določenih tematik in načinov poročanja. Ker kot rečeno, meje niso jasne in jih ni mogoče potegniti s kredo. Vendar ne, ko je že prepozno. V prvem članku, ki ga je NČR obravnaval, smo pravzaprav opozarjali na nedopustnost objave tovrstnih video posnetkov, da gre za nezakonito snemanje in distribucijo in da lahko to vodi tudi v samomor. V tistem trenutku bi si torej želeli, da bi NČR podal neko stališče, ne pol leta kasneje.

Kajti naslednji podoben primer bo spet toliko odstopal od prvega, da nobeni predpisani samoregalutivni postopki ne bodo imeli učinka. Kot rečeno, pa je odločitev NČR pripomogla, da o tem več razmišljamo in se previdno lotevamo tematik, ki bi lahko bile na meji. In to je edino kar lahko naredimo, da preprečimo odstopanja, kajti naknadne sankcije, kot jih navajate, ne morejo preprečiti škode, ki je že nastala.

Lep pozdrav,

Matej Košir
Direktor in Odgovorni urednik


RTV Slovenija (24. 4. 2015 ob 16:54) – odločba razsodišča

Spoštovani,

na razsodbo Častnega razsodišča Društva novinarjev, ki je eno od novinarskih združenj v Sloveniji, smo že reagirali. Z njihovo razsodbo se ne strinjamo, saj niso upoštevali vseh dejstev in tudi ne pojasnil naših novinarjev in urednikov o tem, kako smo pristopili k obravnavi sporne teme.

RTV Slovenija ima sicer svoj kodeks oziroma poklicna merila in načela novinarske etike, ki dovolj jasno opredeljujejo standarde našega poročanja, zato posebnih posegov oziroma regulacij od zunaj tudi ne potrebujemo.

Lep pozdrav

Jadranka Rebernik
v.d. odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija


Radio 1 (7. 5. 2015 ob 12:18) – odločba razsodišča

Po prejetju razsodbe Novinarskega častnega razsodišča, smo z njeno vsebino seznanili sodelavce Radia 1.  Za sodelavce pa smo že pred tem, v začetku leta,  pripravili dodatna izobraževanja s tujimi strokovnjaki.

V dodatna izobraževanja je bil vključen tudi ogled predavanja radijske voditeljice Mel Greig  z radijske postaje 2DAYFM iz Sydneya z naslovom »THE INFAMOUS ROYAL PRANK CALL – THE DJ TELLS HER STORY«, v sklopu radijske konference Radiodays 2015, ki so si ga nekateri ogledali v živo, nekateri pa preko videoposnetka. Omenjeno predavanje je v veliki meri, voditeljem predstavilo merila za ocenjevanje meje zasebnosti. Na temo varovanja zasebnosti smo imeli tudi več sestankov, kjer smo obravnavali hipotetične primere in na teh primerih preverjali razumevanje koncepta zasebnosti s strani voditeljev.

Poleg tega pravna in kadrovska služba pa pripravljata spremembe Pravilnika o delovnih obveznostih, ki bo definirala podobne primere kot hujšo kršitev, ki je lahko sankcionirana s prekinitvijo delovnega razmerja. Iz vseh izobraževanj pa je bila izvzeta redakcija radijskih iger, saj po naši oceni ne gre za novinarje, ampak igralce, ustvarjalce fikcijskega, igranega programa. Po našem mnenju Novinarsko častno razsodišče ne more ocenjevati igranega dela programa (»kulturno umetniške vsebine« po definiciji ZMED) in se zato z delom razsodbe, ki se tičejo radijske igre »Zjutranja kronika« ne strinjamo.

Andrej Vodušek,
Programski direktor