Vse je povezano – od zmeraj!

14.06.2015BooksRecenzije

James Gleick – The Information: A History, A Theory, A Flood

US-paperback2

Črke, ki jih ravnokar prebiraš v tej reviji, so dogovor med tabo, bralcem in mano, piscem. Čeprav se zelo verjetno nisva nikoli videla v živo, se s pomočjo črk razumeva dovolj dobro, da ideje potujejo med nama in da si jih lahko deliva.

Gleick v teoretskem delu v središče postavi ravno ta pojem – ideje oziroma informacijo. Bistvo komunikacijskega kanala, bistvo enega najbolj pomembnih mehanizmov, ki že od nekdaj oblikuje svet, definira kulturne okvirje in brez katerega si življenja ne bi mogli predstavljati.

Zgodovinski sprehod skozi razvoj in nastajanje okvirjev, kot je na primer bobnanje afriških plemen, ki so na tak način komunicirali med sabo na dolge razdalje, posledičen razvoj telegrafskih storitev, ki so delovale na podoben način, še kasnejša definicira enote informacije (bit) in eksplozija digitalnih komunikacijskih storitev, ki so bile osnovane na tem odkritju – Gleick vse skupaj poveže v zabavno in vseobsegajočo zgodbo, ki se odvija že več tisoč let.

Sprememba fokusa in pogled od strani, ki ne dela izjem posamezne dobe človeške zgodovine, temveč jih med seboj poveže v neprekinjen in vzročno-posledični tok, je glavna prednost te knjige, ki bralca postopoma vodi med posameznimi kulturnimi in zgodovinskimi okviri, ki so nas pripeljali do sedanjosti in nas bodo jutri odpeljali v prihodnost.

Gleick zagovarja tezo, da se informacija v vesolje Človeka zapiše v treh variacijah. Zgodovinski del knjige se osredotoča na pot, ki smo jo prehodili, da smo prišli do informacijske družbe. Informacij v preteklosti ljudje niso merili, informacije so dozirali v omejenih količinah, ki niso nikoli prekoračile potreb in načini komuniciranja informacij niso nikoli presegli okvirov družbe, ki jih je uporabljala. Primer bobnanja afriških plemen iz preteklosti danes sicer v spremenjeni obliki živi tudi v naši kulturi, a je izginil iz primarnega okolja, saj afriška plemena niso poznala mehanizmov prenosa znanja med generacijami, ki niso živele skupaj.

Nato je prišla teorija. Komunikološki teoretiki kot sta bila Marshall McLuhan in Claude Shannon sta komunikaciji dodelila teoretski predznak, ko okvantificirala in določila orodja za merjenje podatkov, ki letijo okoli nas. Merjenje in nadzor sta bila pomembna faktorja za tretjo variacijo – poplavo informacij, v kateri se nahajamo danes.

A informacija kot pojem ni omejena na komunikološko teorijo, temveč jo Gleick raztegne tudi na druge sfere znanosti, kot sta biologija, kemija, fizika. Francis Krick, eden od odkriteljev DNK, opisuje podatke in informacije, ki so shranjene v genskem kodu in ki določajo manifestacijo lastnosti posameznika. Alan Turing pripisuje definiciji informacije in razumevanju tega pojma velik del odkritja kriptografije. Razvoj informacijske družbe ne bi bil mogoč, če ne bi najprej definirali osnovnih pojmov oziroma smisla le-teh.

Knjiga osvežujoče ni pisana v historičnem zaporedju, čeprav bi bilo to najlažje. Namesto tega Gleick v posameznih poglavjih obdela celoten krog posameznega fenomena in tako bralcu omogoči, da lažje vidi povezave oziroma zgodovinsko relevantnost posameznega odkritja. Hkrati lahko bralec na tak način lažje razbere ponavljajoče se vzorce, ki so se dogajali v različnih zgodovinskih obdobjih, a s podobnimi rezultati.

Kar se tiče prihodnosti, je Gleick optimist in tehnofil. Razvojne trajektorije po njegovo kažejo v vedno večjo povezanost posameznih delov naše družbe in čeprav se nam na trenutke zdi, da se v poplavi informacij pomen izgublja, Gleick opozarja na vedno večjo količino orodij, s katerimi lahko poplavo zamejimo oziroma si jo osmislimo.

Pod črto je The Information: A History, A Theory, A Flood osvežujoče a zahtevno branje na področju, kjer mrgoli pavšalnih, nepopolnih in na prvi pogled enostavnih zgodb. Za razliko od njih je Gleick opravil veliko delo kontekstualiziranja in povezovanja sfer, ki se na prvi pogled zdijo popolnoma ločene in neodvisne in nam tako ponudil svež vpogled v informacijsko družbo ter njen razvoj.

Recenzija je bila prvič objavljena v reviji Monitor Pro. 
Če bi knjigo radi kupili, je tukaj povezava do Amazon trgovine.