Pametnejši (ne) odneha.

20.09.2015Javno

5976905940_8017109b19_z

Ponavadi se taka razmišljanja začnejo z “Sicer nisem hotel pisati…” in nadaljujejo z “ampak bom vseeno”. Drugi del stavka je pohvalen, prvi pa vreden graje. Več o tem na koncu objave.

Mnenja o beguncih iz Sirije, ki te dni na begu iz Sirije v bolj varne in stabilne države prečkajo Slovenijo so v javnem diskurzu prevladujoča in vedno bolj polarizirana. Ekstremizem komuniciranja tako med humanitarci in nacisti kaže na perečo temo, ki ima za javni diskurz lahko zelo nevarne posledice.

Mnenje =! Dejstvo =! Podatek

Eden največji problemov pri medijsko nepismeni javnosti je zagotovo nezmožnost razločevanja med mnenjem, dejstvom in podatkom. Težava se v prvi meri zgodi zaradi nekritičnega konzumiranja množičnih medijev in predpostavke, da bodo uredniki in novinarji sami opravili domačo nalogo preverjanja informacij oziroma jasnega ločevanja mnenj in preverljivih dejstev. Na žalost se to ne dogaja, mediji brez preverjanja objavljajo mnenja, podatke in dejstva in tako projecirajo pomanjkljive slike.

Pomaga sicer primerjalno branje in sledenje viru (STA po Washington Post povzema New York Times, nato pa Dnevnik objavi skrajšano verzijo povzetka) ter zavedanje o možnosti napak pri poročanju, ki so lahko včasih res bizarne.

O vlogi psov čuvajev pri poročanju o perečih temah sem pisal že večkrat, zato tokrat samo toliko.

Prevladujoče mnenje v družbi

V vsakem trenutku je v etru družbe na tone komunikacijskih enot v obliki mnenj, podatkov, dejstvom. Razliko med mnenjem, dejstvom in podatkom so pomembne.

  • Mnenje – prikaz lastnosti, stanja česa glede na lastno védenje, poznavanje:
  • Dejstvo – kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo
  • Podatek – dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša

Glavna razlika je torej med mnenjem in podatkom. A se tudi pri podatkih in dejstvih zadeva zaplete, saj povečini časa govorimo in se pogovarjamo o stvareh in dogodkih, ki niso neposredno preverljivi, ki jih ne moremo preveriti na lastne oči.

Za začetek pri pogovoru spoštujmo pravila logike oziroma se izogibajmo zmotne logike. Zmotna logika je namreč ena od glavnih napak, ki lahko pripelje do bizarnih pogovorov oziroma rezultate debate reducira na zakon močnejšega/bolj vztrajnega debaterja. Kar je napaka.

Nato kritično ocenimo medij informacije. Print screen z besedami brez podpisa, fotografij oziroma vira je zagotovo najbolj neverodostojen vir informacij. Vprašajte se – če bi vam nekdo na cesti pod nos porinil list papirja z napisom “Ti si moj oče!” – bi mu verjeli?

Eden od najbolj znanih primerov škodljivega širjenja nepreverjenih informacij po spletu je zagotovo eksperiment z vprašanjem “Koliko pajkov pojeste v spanju?”. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja si je številko namreč izmislila kolumnistka Lisa Holst, ki je hotela dokazati nekritičnost konzumiranja informacij na spletu.

Nato preverimo vir informacije. Podpisani viri niso nujno bolj verodostojni, saj se večkrat izkaže, da gre za izmišljeno ime, za napačno referenco oziroma za laž. Vzemimo za primer Yurija Yatskota, ki te dni polni slovenske medije s svojimi mnenji o sirijski krizi. Predstavljen kot doktor fizike in “mojster za dvig mentalnih sposobnosti” se na prvi pogled zdi relevanten sogovornik, a ko njegovo ime vpišemo v Google in preberemo, da se gospod ukvarja z bioenergetiko, procesom hujšanja, energijskimi slikami, lahko upravičeno podvomimo v njegovo relevantnost. Si predstavljate, da bi vam Boštjan Gorenc Pižama, ki je sicer čisto fajn fant, skušal prodati svoje znanje na področju jedrske fizike, za referenco pa bi navedel snemanje energetskih slik hot dogov v Lepi žogi? Bi mu verjeli?

Takih primerov je še več. Neonacistični blogi, nepodpisani inštituti in spletna mesta, ki ne pripisujejo virov, objavljajo sumljive fotomontaže in videoposnetke, ki so vzeti iz konteksta, so zelo škodljivi. Ker v objavah izrabljajo neizobraženost, prestrašenost in zaslepljenost svoje publike, pa še toliko bolj nevarni. Medijsko nevzgojeno občinstvo je smrt. Več o spremljanju izrednih novic lahko preberete na blogu Rentona.

Ko preverimo medij in vir, smo že zelo blizu. Manjka že zadnji korak in to je komunikacija z okolico.

Ta korak je ključen zato, ker vpliva na prevladujoče mnenje v družbi. Izražena mnenja se namreč sestavljajo in oplajajo in pomembno je, da lažem, potvarjanj in neosnovanim mnenjem ne pustimo, da prenasičijo medijski prostor. Da ne postanejo edina stvar, ki se rola po medijih in tako dodatno škoduje javnosti.

Pametnejši NE odneha

Boj proti lažem, potvarjanju in zastraševanju javnosti je naša dolžnost. Ne samo zato, ker laži posamezne skupine izkoriščajo za partikularne interese. Ne samo zato, ker se zaradi laži ustvarja ozračje panike in nelagodja, kjer zna kakšna labilna oseba res storiti korak predaleč. Ne samo zato, ker se na podlagi strahu in neznanja težko izoblikujejo praktične in uporabne rešitve problemov.

Predvsem zato, ker smo s prenasičenjem izmišljotin vsi na slabšem. Predvsem zato, ker ne smemo dopustiti, da družba zapade v teror nepodučenih mnenj in da se prakse s področja chemtrailov, cepiv, kuščarjev in ostalih bedarij preselijo še na področja, ki bodo imela za posledico konkretne spremembe v socialni in ekonomski politiki naše družbe.

Ker ne smemo dopustiti, da bodo mnenja prevladala nad dejstvi. Ker ne smemo dopustiti, da se bodo mnenja enakovredno kosala z dejstvi in da bodo dejstva ponižana na nivo mnenj, ki jih je treba zagovarjati, braniti oziroma pojasnjevati.