Roboti prihajajo po naše službe!

10.10.2015BooksRecenzije

Martin Ford – Rise of the Robots: Technology and the Threat of a Jobless Future

google

Ko se zgodovina odvije do točke, da programerji pišejo knjige o slabih učinkih informacijske družbe na družbo samo, potem veš, da smo nekje izbrali napačen izvoz z informacijske avtoceste. Martin Ford, ki v svoji drugi knjigi Rise of the Robots: Technology and the Threat of a Jobless Future odgovarja kritikom svoje prve knjige The Lights in the Tunnel, v kateri je prav tako izpostavljal problem futurizma in poti razvoja naše družbe, je v svojem argumentu zelo prepričljiv. In ravno zaradi tega zelo grozljiv.

Ford poudarja, da je aktualna informacijsko-tehnološka revolucija drugačna od prejšnjih predvsem zato, ker je tako splošna in nespecifična. Roboti lahko za razliko od preteklih obdobjih, ki so se ukvarjala predvsem s posameznimi panogami primarnega in pogojno sekundarnega sektorja, danes opravljajo vsako delo – tudi intelektualno.

Ne verjamete? V knjigi najdemo dva zaskrbljujoča primera, ki kažeta na vedno večjo robotizacijo delovnih mest v industrijah, za katere bi mislili, da so nedotakljive. Ford izpostavi bančni sektor in borze, kjer so v letih od 2000 do 2013 odpustili petdeset tisoč ljudi in jih nadomestili z roboti oziroma programsko opremo.

Poglejte tudi vse nakupe in prodaje start-up podjetij, kjer majhno število ljudi ustvarja enormne dobičke s pomočjo digitalizacije in robotizacije in kjer za veliko večino del (vzdrževanje programske in strojne opreme, varovanje sistemov) skrbijo programi sami oziroma roboti.

A to samo po sebi še ne bi bilo tako hudo oziroma bi se ljudje temu lahko prilagodili, če Ford ne bi opozoril na posledico take robotizacije in to je padanje kupne moči srednjega sloja. Ki ima hude posledice ne samo za srednji sloj, temveč za celotno družbo. Tudi uradne statistike kažejo na problem padanja kupne moči.

Američani na primer proizvedejo za tretjino več produktov z enako delovno silo in precej večjo populacijo v primerjavi z letom 1998. Tudi izobrazba ni srebrna krogla za vse težave robotizacije, saj Martin Ford v knjigi sicer pojasnjuje, da cena izobraževanja pada, da pa je iluzorno pričakovati, da bo to pomenilo stoodsotno prekvalifikacijo delovne sile, ki jo izrinjajo roboti.

Na tem mestu se samo spomnimo na vse aktualne projekte, ki jih ponavadi sprejemamo z navdušenjem brez resnega zavedanja o tem, kaj bo to pomenilo za razvoj družbe. Pametni avtomobili brez voznika. Robotsko prevajanje jezikov. Celo pametni roboti, ki bodo znali pisati recenzije knjig in novinarske članke in roboti, ki bodo znali v industriji s hitro prehrano delati boljše hamburgerje in jih hitreje pošiljati na naše mize. Ter na koncu še roboti, ki že danes opravljajo agrikulturna dela in na Japonskem ponoči pobirajo jagode.

A roboti navsezadnje sploh niso glavni krivci, trdi Ford, ki glavnega krivca namreč najde kar v nas samih. Bolj konkretno – v kapitalističnem sistemu, ki namesto vzdržnosti in samoreproduktivnosti vedno bolj teži k samouničenju. Krčenje stroškov in povečevanje profitov je namreč za kapitalizem na dolgi rok pogubno, saj posredno ubija glavni člen v verigi – potrošnika.

Namesto tega Martin Ford v zaključku ugotovi, da ludizem ni rešitev. Da se tehnološke revolucije in razvoja ne da in ne sme ustaviti in da bodo ljudje v boju s tehnologijo in varovanjem delovnih mest to bitko izgubili. Namesto tega Ford izpostavi rešitev v obliki univerzalnega temeljnega dohodka, ki bo z eno potezo zavaroval ljudi in hkrati omogočil nadaljni razvoj celotnega sistema.

In če boste na tem mestu vzkliknili – »Ha! Še eno prodajanje univerzalnega temeljnega dohodka, zamaskiranega s paniko o zlobnih robotih!« boste do neke mere imeli prav. A to ne pomeni, da Fordovega argumenta ne smemo jemati resno. In to ne pomeni, da moramo biti pozorni na dogajanje okoli sebe ter imeti v glavi naslov te recenzije – Roboti prihajajo po naše službe!

Recenzija je bila prvič objavljena v reviji Monitor Pro. 
Če bi knjigo radi kupili, je tukaj povezava do Amazon trgovine