Temna stran podatkovnega odločevalskega procesa

06.02.2016BooksRecenzije

Julia Angwin – Dragnet Nation: A Quest for Privacy, Security, and Freedom in a World of Relentless Surveillance

Dragnet-Nation-cover-art

Angwinova se v svojem aktualnem delu Dragnet Nation: A Quest for Privacy, Security, and Freedom in a World of Relentless Surveillance odpravi po poti osebnih podatkov v dobi neprekinjenega in vseprisotnega nadzora, ki ga različni akterji opravljajo v imenu višje opravilnosti in boljše kvalitete storitve. Saj veste – »vaš klic je zelo pomemben, prosimo, počakajte trenutek!«

Podatke o nas zbirajo trgovine. Podatke o nas zbirajo spletna mesta. Podatke o nas zbirajo operaterji mobilne telefonije. Svojo digitalno sled puščamo s čisto vsakim korakom po informacijski družbi in z njo hranimo baze podatkov različnih akterjev. Sedaj že ponarodela zgodba o stranki trgovine Target, kjer je trgovina z analizo njenih nakupovalnih navad ugotovila, da je stranka noseča in to sporočila njeni družini še preden je ta novica prišla iz »uradnega vira« je samo vrh ledene gore.

Angwinova skozi intervjuje z aktivisti, programerji, agenti varnostnih služb in hekerji opisuje širino problema in vpliv na naše digitalno ter vsakodnevno življenje. Opozarja na problem sistematičnega in neprekinjenega nadzora v imenu varne družbe in izpostavlja statistike, ki ne opravičujejo tako celovitega kršenja posameznikove zasebnosti. Izpostavlja in povezuje posamezne prakse zbiranja in hranjena, ki so se že večkrat izkazale za problematične, a jih toleriramo predvsem zato, ker so tako vseprisotne, da jih brez korenitih sprememb uporabniških navad preprosto ne moremo zaobiti.

Čeprav je knjiga pisana za ameriško okolje in se osredotoča predvsem na ameriške prakse ter Evropsko unijo ter njeno direktivo o hrambi prometnih podatkov hvali kot primer dobre prakse, saj naj bi se v Evropi podatki hranili samo toliko časa, dokler še služijo namenu zbiranja, je branje dobrodošlo tudi za Evropejce. Še posebej v luči nedavnega propada t.i. varnega pristana, ki je podjetjem dovoljeval izvoz in obdelavo osebnih podatkov v Združenih državah Amerike in vedno bolj pogostih novicah o vdorih v baze podatkov uporabnikov na drugi strani luže.

Knjiga je pisana v razumljivem in dostopnem slogu, ki bo blizu predvsem tistim uporabnikom, ki se zavedajo pomembnosti zasebnosti in v informacijski družbi ne vidijo samo lepote svetlečih naprav, temveč tudi temačne ulice zbiranja, preprodajanja in izrabljanja uporabniških podatkov. Pomagala bo predvsem začetnikom na tem področju, ki bi radi na razumljiv, aktualen in praktičen način spoznali prednosti in slabosti podatkovne ekonomije in ki bi z nekaj preprostimi koraki ter spremenjenimi uporabniškimi navadami zavarovali svoje podatkovne izpuste na spletu.

A je knjiga primerna samo za uvodno študijo na področju varovanja zasebnih podatkov, saj bodo zahtevnejši bralci opazili preveč posploševanja, pomanjkanje razumevanja in predvsem ločevanja med posameznimi področji nadzora, ki ga opravljajo podjetja iz komercialnih namenov in nadzora, ki ga opravljajo obveščevalno-varnostne službe.

Avtorica tudi pri nasvetih ne gre dlje od varovanja zasebnosti posameznika in ne izkoristi priložnosti za širšo redefincijo varovanja zasebnosti na spletu. Tako bo za konkretnejše premike na področju varovanja uporabniških podatkov in zasebnosti na dolgi rok potrebna kolektivna akcija tako na področju zakonodaje, uporabniškega pritiska in spremenjene paradigme podjetij, ki bodo morale poiskati drug način bogatenja na spletu.

Recenzija je bila prvič objavljena v reviji Monitor Pro. 
Če bi knjigo radi kupili, je tukaj povezava do Amazon trgovine