Ukinite že te komentarje 2!

20.09.2016Javno

video-beo-865x471

Tematika ni nova, a pred letom dni jo je osvežil predlog zakona o medijih, v katerem se je znašel tud del o regulaciji komentarjev na spletnih portalih in forumih. Takrat sem v prispevku z naslovom Ukinite že te komentarje! zagovarjal restriktivno in do neke mere radikalno držo, za katero stojim še danes. Vmes se je zgodila begunska kriza, Trump, porast nestrpnosti na spletu, vedno daljši pa je tudi seznam medijskih hiš, ki se je komentarjem odpovedalo.

Seznam je sedaj že tako dolg, da težko rečemo, da gre za muho enodnevnico. Trend ima že vsaj enoletno brado, hkrati pa pri argumentaciji opažamo podobno dikcijo. Komentarje uporabljajo samo še troli, hkrati gre za zelo ozko skupino vseh uporabnikov, večina pogovora se odvija na družabnem spletu, obstajajo drugi kanali. Mediji nimajo dovolj velike ekipe za smiselno regulacijo,

Kdo vse je zaprl komentarje?

Začnimo na koncu, pri Instagramu. Poleti 2016 so se upravitelji tega priljubljenega družabnega omrežja odločili, da bodo svojim uporabnikom ponudili možnost izklopa komentarjev pod fotografijami. Razlog? Spletni troli.

“Our goal is to make Instagram a friendly, fun and, most importantly, safe place for self expression,” said Instagram’s head of public policy, Nicky Jackson Colaco, in a statement to The Post. “We have slowly begun to offer accounts with high volume comment threads the option to moderate their comment experience. As we learn, we look forward to improving the comment experience for our broader community.”

Niso edini. Za podobno potezo se je odločil National Public Radio (NPR), ena od uglednejših medijskih hiš v ZDA. Med razlogi naštevajo relativno majhno število uporabnikov, ki uporabljajo to funkcijo, porast družabnih omrežij, kjer se pogovor med novinarji in javnostjo že odvija in posredno namigujejo na problem spletnih trolov.

After much experimentation and discussion, we’ve concluded that the comment sections on NPR.org stories are not providing a useful experience for the vast majority of our users.

Za podobno potezo se odločajo tudi manjši, regionalni ameriški spletni mediji. QCTimes in Billings Gazette sta se za potezo odločila iz podobnih razlogov – komentarje zapirata zaradi nestrpnosti, žaljivk, groženj in nespoštovanja kulture dialoga.

Spletni portal The Verge je komentarje ugasnil za nekaj mesecev. Razlogi so zelo podobni zgoraj naštetim primerom.

What we’ve found lately is that the tone of our comments (and some of our commenters) is getting a little too aggressive and negative — a change that feels like it started with GamerGate and has steadily gotten worse ever since. It’s hard for us to do our best work in that environment, and it’s even harder for our staff to hang out with our audience and build the relationships that led to us having a great community in the first place.

Tudi na tej strani oceana so trendi podobni. Britanski The Telegraph je ob prenovi portala ugasnil komentarje. Argumenti?

“It’s also undertaking research to understand the best way to support reader engagement, but in the meantime they can continue to comment on and share articles through Telegraph Facebook pages, or via Twitter, in the usual way.”

Podobno je bilo pri Bloombergu.

A spokeswoman for Bloomberg declined to comment on the removal of comments, but it is understood the company believes the conversation about its content is better served on social media rather than on its own platform.

Če poskušamo napraviti seznam vseh spletišč, ki so ugasnila komentarje, situacija izgleda nekako takole: The Telegraph, Bloomberg, The Verge, NPR, New York Times, Popular Science, Reuters, južnoafriški News24 so jih ukinili, kanadski CBC News bo zahteval podpisane komentarje, iz drugih držav novic o tem ni. Daljši seznam najdete tudi na BBC News.

Kakšno je stanje v Sloveniji?

Zaenkrat se slovenske medijske hiše ne odločajo za zapiranje komentarjev, a hkrati v javnosti niti ne poteka razprava o tem, ali je to potrebno ali ne. Argumentacija ZA komentarje se bolj kot okrog svobode izražanja vrti okrog padca obiska na spletnem mestu, saj so uredniki in oglaševalci prepričani, da komentarji ponujajo dodaten promet na medijskih spletiščih.

Hkrati se zelo malo medijev (če sploh kateri!) dejansko ukvarja s komentarji. Zadnji pozitivni primeri iz tega področja bi bile mogoče Finance in/ali Mladina, kjer se v komentarjih občasno oglasi kak novinar oziroma novinarka, v preteklosti je nekaj podobnega po spominu poizkušal tudi Dnevnik.

Tukaj trčimo ob isto vprašanje, ki smo ga posredno načeli (in demantirali!) že v primeru Mariborskega ravnatelja. Zelo malo debat namreč teče o kvaliteti obiska spletnih mest medijskih podjetij – to velja tako za vsebine člankov kot tudi za nivo komentarjev. Želel bi si, da bi se tudi oglaševalska industrija zavedala svoje vloge in odprla to temo, če je že novinarska srenja ni sposobna oziroma si pred tem zatiska oči.

So komentarji najboljša stvar na tem svetu?

Seveda obstaja tudi kontraargumentacija za obstoj komentarjev. Britanski The Guardian zastopa stališče, da so komentarji dobri in jih ne bo ukinil.

However, unlike many news sites, the Guardian has no plans to close comments altogether. For the most part, Guardian readers enrich the journalism. Only 2% of comments are blocked (a further 2% are deleted because they are spam or replies to blocked comments); the majority are respectful and many are wonderful. A good comment thread is a joy to read – and more common than the “don’t read the comments” detractors believe.

Pri tem je vredno opozoriti, da ima Guardian poseben oddelek novinarjev in urednikov, ki se ukvarjajo izključno samo z moderacijo, spodbujanjem in usmerjanjem debate v komentarjih. Ki torej aktivno sodelujejo pri sooblikovanju pogovora pod zaključki članka in ki tega dela spletišča ne prepuščajo naključjem.

Ko sem se pred dnevi na Dunaju v okviru mednarodne konference “Gaining the Digital Edge” o tem pogovarjal s Caroline Bannock, ki na Guardianu vodi program GuardianWitness je opozorila, da je ključ do ugledne in koristne digitalne skupnosti sestavljen iz večih kosov. Da je ključen tudi odnos publike in predvsem vedno pomembne “cultural differences.”

Ko sem o tem povprašal občinstvo iz različnih, pretežno vzhodnoevropskih držav, je bilo mnenje podobno. Komentarji v vzhodnih državah še vedno predstavljajo pomemben opozicijski kanal, kjer se izraža politična kritika, nasprotovanje pretežno avtokratskim vladajočim režimom in kjer ima dostop do interneta relativno malo ljudi. Kjer torej vlada relativni elitizem. Komentarjem sva nasprotovala samo predstavnika Slovenije in Avstrije. Iz podobnih razlogov, kot so jih navedli ameriški in drugi evropski mediji.

Vzhod vs. Zahod

Pri tem vidim jasen problem med zahodnjaškimi in vzhodnjaškimi demokracijami, kjer so mediji pozicionirani na nasprotnih bregovih. V bistvu bi lahko govorili o trojni vlogi – mediji kot četrta veja oblasti, ki se preliva v medij kot podjetje in se nekje vmes dotakne tudi vloge medijev kot orodja opozicije.

Dodatno je tukaj potrebno upoštevali fenomen “filter bubble“, ki utrjuje istomisleče spletne skupnosti in posamezniku omejuje pogled “na drugo stran”. Načeloma je to slabo, saj posameznik tako ne pridobi celostne informacije o določenem fenomenu oziroma sprocesira samo partikularna mnenja, ki ustrezajo njegovemu pogledu.

A filter bubble ima tudi slabo stran – zaklepanje skupnosti in odbijanje bralcev zaradi nasilnih, problematičnih in nekonstruktivnih razprav lahko hitro pripelje do mehurčka, v kateri se velika večina skupnosti znajde na zunanji strani.

Težava je tudi specifičnost posameznih medijskih pokrajin, kjer bi se morali resno zazreti sami vase in si iskreno odgovoriti na vprašanje o relevantnosti, smiselnost in vlogi komentarjev na spletiščih medijskih hiš. Jih imamo zaradi obljube povečanega obiska, konstruktivne razprave z bralci ali samo zato, ker so naše misli drugje?