Fake news – beseda leta 2017?

19.12.2016Javno

Malce prehitevam, ampak glede na vso razpravo, ki se je v sredini decembra 2016 odprla na področju termina “fake news”, napovedujem, da bo to ena od najbolj pomembnih tem prihajajočega leta. Ker se tiče vseh. In ker je prisotna na vseh področjih delovanja.

“Fake news” – kaj je to?

Prvi izziv bo zelo natančna definicija “fake news” objav. To je trenutno skoraj nemogoče, saj se “fake news” sedaj enačijo s politično propagando, različnimi mnenji v razpravi o določenem problemu, objavo laži… in tako preprečujejo resen in trezen pogovor o tem. A preden povemo, kaj “fake news” so, najprej povejmo, kaj “fake news” niso.

“Fake news” ne sme in ne more biti političen problem levih in desnih medijev. Ker se vse prevečkrat posamezniki pri fake news zataknejo ob dejstvo, da se prave “fake news” pojavljajo na spletnih portalih medijev, ki ne skrivajo svojega navdušenja nad desničarsko ideologijo. Mogoče gre samo za statistično napako in imajo levičarji prav tako svoj univerzum fake news portalov, mogoče so zaradi izkrivljene medijske podobe bolj na udaru specifični portali.

“Fake news” ne sme in ne more biti debata o svobodi izražanja. Laži in izmišljotine niso stvar svobodnega izražanja o določeni temi. So laži. Neresnice. Stvari, ki se niso zgodile. Da “fake news” dopuščamo v areno debate o svobodi, je huda napaka. Ker s tem laž izenačimo z resnico.

“Fake news” ne sme in ne more biti debata o političnih opcijah. Relativizacija laži na političen problem uničuje namen in nalogo množičnih medijev v družbi in jih spreminja v propagandistična orodja ene ali druge politične opcije.

“Fake news” so preproste laži, objavljene v množičnih medijih z namenom generiranja strahu in panike med medijskimi uporabniki. Skonstruirane so okrog stereotipov in prepričanj občinstva določenega medija, saj tako dosežejo največji učinek. Ali z besedami Elle Hunt iz Guardiana:

In its purest form, fake news is completely made up, manipulated to resemble credible journalism and attract maximum attention and, with it, advertising revenue. (vir)

Strinjanje okrog zgornjega citata ne bi smelo biti težko, ne glede na to, katero medijsko korporacijo spremljate oziroma v kaj verjamete. Če vam nekdo laže samo zato, da bo z oglaševalskim modelom s temi lažmi zaslužil, potem tega res ni treba relativizirati.

In tega je vedno več. Buzzfeed je v svoji anketi ugotovil, da večina Američanom lažem (pardon, “fake news”) na spletu nasede. Medijska (ne)pismenost, pritisk kolegov, filter bubble… vse to pripomore k izkrivljeni percepciji realnost, v kateri so laži resnične.

Komu “Fake news” škodujejo?

Škodujejo predvsem občinstvu. Zgodbe o tem, kako so nadebudni poslovneži služili s produkcijo “fake news” in kako so izkoristili poslovno priložnost, so znane. Prav tako so znane zgodbe o izbruhu nasilja, ki ga lahko pripišemo “fake news” fenomenu, kjer so posamezniki verjeli izmišljotinam.

“Fake news” škodujejo tudi politični razpravi med različnimi interesnimi skupinami in političnimi opcijami, ker brišejo mejo med resnico in lažmi ter posameznikom znotraj lastnega filtrirnega mehurčka ojačujejo stereotipe in prepričanja. Tako se je z vsakim krogom objav težje izkopati, težje razložiti, težje pojasniti.

Predvsem pa “fake news” škodujejo skupnemu družbenemu prostoru, saj med posamezne interesne skupine postavljajo zidove iz laži, ki preprečujejo, da bi se različne skupine povezale, izmenjale mnenja, sprejele skupna stališča.

Kako prepoznati “fake news”?

Težko. Težava ni samo v splošni razgledanosti in upoštevanju fizikalnih in biokemičnih zakonitosti, kot je to mogoče pri chemtrails in ostalih svetovnih zarotah, saj se “fake news” dotikajo veliko bolj resnični problemov in tem, hkrati pa s pametno mešanico resnice in laži posamezniku preprečujejo, da bi jih enostavno ovrgel.

Hkrati se v “fake news” skoraj vedno znajdejo stereotipi, ki jih nosimo v sebi. Medij torej bere občinstvo, ki bere ta medij in jim s svojim pisanjem potrjuje vse tisto, kar oni že tako ali tako “vedo”. Tako se odjemalec ujame v svojo glavo, iz katere preprostega umika ni.

A to ne pomeni, da je prepoznavanje in ignoriranje “fake news” misija nemogoče. V bistvu je ravno to razlog, da je v ta namen potrebno vlagati še več truda in energije, kot bi jo v primeru, da bi bil boj bolj enostaven.

“Fake news” detektor

(povzeto po NPR #1, NPR #2 in Guardian):

1. Avtorstvo

1.1. Bodite pozorni na URL naslov spletnega mesta
Ugledni mediji imajo ponavadi zakupljeno lastno domeno in se ne zanašajo na razna Wix spletna mesta. Hkrati skušajo spletišča z lažnimi novicami oponašati medijska spletna mesta in si tako dvigniti kredibilnost (foxknews.com oziroma foxnews.co.uk namesto foxnews.com).

1.2. Bodite pozorni na sklop “O nas”
Resni mediji imajo na spletišču vedno navedene kontakte, telefonske številke, fizične naslove. Če spletišče tega nima, se vprašajte – zakaj skrivajo svojo identiteto?

2. Viri

2.1. Poskusite ugotoviti vir zgodbe
Večino časa se lažne novice zanašajo na neutemljene govorice, anonimne vire oziroma vire, ki jih ne morete preveriti sami. Vprašajte se – če je zadeva res tako šokantna in očitna, zakaj skrivajo svoj vir?

2.2. Poskusite ugotoviti, ali so fotografije resnične
Velikokrat si zgodbe fotografijo sposodijo, jo digitalno obdelajo oziroma jo drugače potvorijo. Z Google Images oziroma storitvijo Tin Eye lahko ugotovite vir fotografije, preverite, ali je bila potvorjena in kje se je pojavila prvič.

3. Vsebina

3.1. Se naslov ujema z novico?
Velikokrat bombastični naslovi “skrivajo” nepovezano in nepomembno novic iz druge roke, ki je bolj kot informacija zgolj interpretacija.

3.2. Zgodba napada generičnega sovražnika?
Komunisti, lobiji, strici iz ozadja… Velikokrat se izkaže, da v takih zgodbah bolj kot dejstva in podatki nastopajo interpretacije in doumneve.

3.3. Kje in kakšni so citati?
Če citati manjkajo, je to problem. Če so izviti iz trte, če se fokusirajo na nekaj besed in če so iztrgani iz konteksta, potem je to še večji problem.

4. Zdrava pamet

4.1. Vam novica govori točno to, kar si mislite?
Ponavadi so novice brez nasprotujočih si pogledov vsaj propaganda, velikokrat pa se zgodi, da so izmišljene. Seveda lahko pričakujemo, da si bodo avtorji “fake news” začeli izmišljevati še nasprotne poglede.

4.2. Je novica zelo neverjetna?
Potem ponavadi je. Neverjetna. As in – laž.

4.3. Je novica napisana v prihodnjiku?
Še Nostradamus je se velikokrat zmotil. Če je novica sestavljena samo iz napovedi, ugibanj in ostalih pogledov v prihodnost, potem je zelo verjetno izmišljena. I should know – od začetka mandata svetnika RTV mi določenimi mediji govorijo, da bom ukinil verski program. Ne bom ga.

Kako se proti “fake news” boriti?

Obstaja več načinov boja proti tej informacijski kugi.

Poleg kritičnega branja in razumevanja medijske industrije boste veliko naredili tudi z opozarjanjem na bedarije, ki jih delijo vaši prijatelji oziroma jim v komentarje pod take novice ponudili nekaj virov, ki jim bodo v pomoč. V najslabšem primeru prijatelja sicer ne boste prepričali, boste pa prijateljem prijatelja postregli z informacijami.

Hkrati boste s svojo podporo kredibilnih medijev, ki se zanašajo na donacije in ki plačujejo novinarje ter urednike zmanjšali škodo, saj bo v javnosti na voljo dovolj kredibilnih informacij.

Več virov

  • Fake data, fake causation, fake news – link
  • What is fake news? How to spot it and what you can do to stop it – link
  • A Finder’s Guide To Facts – link
  • Fake Or Real? How To Self-Check The News And Get The Facts – link
  • Most Americans Who See Fake News Believe It, New Survey Says – link