(skoraj) Eno leto RTV svetništva

24.01.2017Dajmo medije v medijeJavno

V tem prispevku bom skušal povzeti svoje dosedanje delovanje v programskem svetu RTV in pokomentirati včerajšnji neuspeli izbor novega generalnega direktorja. Pri tem se bom izognil kritiki posameznih sočlanov programskega sveta oziroma ocenjevanju odločitev, pri katerih sam nisem bil pobudnik.

Vem, da sem ob svoji kandidaturi obljubil mesečna poročila, a mi dosedaj to ni zneslo. Ni ne vem kakšno opravičilo, a kot boste videli v nadaljevanju, je narava dela taka, da se zadeve niti slučajno ne zaključujejo v enem mesecu. S svojega mesta lahko v prvi polovici leta delovanja rečem, da smo zapakirali dve veliki zadevi – dvoje volitve in programsko-poslovni načrt.

Zakaj med sejami ne tvitam? Ker se mi to ne zdi fer do ostalih. In ker bi s tem samo izgubljal pozornost. Se bom pa še bolj potrudil z rednimi povzetki.

Moje delovanje

Znotraj programskega sveta sedim v dveh odborih – odboru za multimedijske vsebine (predsednik) in odboru za tehnična vprašanja (član). V prvem odboru sem odprl problematiko spletnih komentarjev in njihove vloge pri vzdrževanju kvalitete medijskega poročanja, dosedaj pa smo se največ ukvarjali z programsko-poslovnim načrtom za leto 2017 in oddajo JNA. Iz slednje smo potegnili zaključke o sledljivosti avtorskega materiala in upam, da bomo to zgodbo nadaljevali.

Legalizacija parlamentarnega programa še ni prišla na vrsto. Sprožil sem jo na svoji prvi seji, a ugotovil, da bo bolje, da a) počakam na sprejetje programsko-poslovnega načrta in b) novega generalnega direktorja. Protestiral sem proti zaprtju sej za javnost (o tem več v nadaljevanju) in skušal znotraj svojih zmožnosti preprečevati komentiranje in vplivanje na programske vsebine s strani programskega sveta.

Skupno sem na sejah programskega sveta in posameznih odborov presedel dobrih 100 ur (seje programskega sveta ponavadi trajajo šest ur, odbori v povprečju dve uri) in za svoje delo prejel 660 evrov. Na uro sem torej dobil 6,6 evra.

Zaprti seji

Dosedaj smo sejo zaprli dvakrat – pri izboru varuha gledalčevih in poslušalčevih pravic in pri (ne)izboru generalnega direktorja zavoda. Obakrat je bila logika predsednika programskega sveta enaka – deloval je v skladu s prenovljenim pravilnikom programskega sveta (za katerega sem glasoval tudi sam, ker je v njem zapisano več dobrih kot slabih stvari), zaprtje pa hkrati odraža spoštovanje odločbe Informacijskega pooblaščenca z oznako 090-155/2015, v kateri Pooblaščenec pojasnjuje, da “neizbrani kandidati za določeno delovno mesto namreč niso javni uslužbenci, saj z organom niso sklenili pogodbe o zaposlitvi,” kar pomeni, da “programi dela in razvoja organa, predloženi s strani kandidatov, vsebujejo individualne intelektualne storitve in ideje neizbranih kandidatov glede dela in razvoja organa v prihodnje, ki nimajo javne narave. Takšni dokumenti bi pridobili javno naravo šele s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi z morebitnim izbranim kandidatom, ko bi le – ta postal javni uslužbenec.”

S to interpretacijo se ne strinjam. Še posebej zato, ker a) so imena kandidatov v javnost prišla brez uradnega vira oziroma so b) nekateri kandidati sami javno obelodanili svojo kandidaturo. Dodatno lahko problematizirate dejstvo, da se je med samim zaslišanjem izreklo zelo malo (če sploh kakšen!) osebni podatek. Sam sem na koncu zadnje predstavitve in tik pred ponovnim odprtjem seje protestno na glas prebral svoj EMŠO s komentarjem: “Da boste slišali vsaj en osebni podatek.” Predsednik me je sicer opomnil, da je eden od kandidatov omenil letnico svojega rojstva, a to na žalost ni osebni podatek.

V prihodnjih dneh bom stopil do informacijskega pooblaščenca in ga povprašal za mnenje o tej zadevi. Prepričan sem namreč, da mora javna televizija odgovarjati javnosti in da izbore ter zaslišanja vodilnih kadrov ne sme zapirati pred javnostjo. Po drugi strani razumem predsednikovo odločitev – odločba IP je pač odločba IP.

(Ne)izbor generalnega direktorja

Pred sejo programskega sveta in po prebiranju oddanih kandidatur sem imel svojega kandidata, a sem si kasneje premislil. Tako sem ob začetku glasovanja hkrati z nekaterimi drugimi svetniki napovedal, da med ponujenimi kandidati ne bom izbiral in da se zavzemam za to, da se razpis ponovi.

V javnosti se je namreč še pred sejo več virov razpisalo, kako da so volitve že odločene in ostale neumnosti. Veseli me, da vsaj zaenkrat v programskem svetu demokracija deluje, da se svetnice in svetniki med seboj poslušamo in da dosegamo rezultate s pomočjo debate.

Sam sem ob oddani prazni glasovnici povedal, da upam, da je to dovolj močan signal kandidatom, da skušamo svetniki za javni zavod najboljše od najboljšega in da si je potrebno za tako pomembno odločitev vzeti več časa. Podobno je zadevo komentiral predsednik programskega sveta v oddaji Odmevi.

 

 

2 komentarjev na “(skoraj) Eno leto RTV svetništva

  1. Branko M.

    Sedanja informacijska pooblaščenka se mi zdi razumna, zato podpiram obisk in pogovor z njo. Razkrivanje samih osebnih podatkov v resnici ne more biti razlog za zapiranje seje, saj s kandidaturo pristaneš na potencialno razkrivanje. Problematično utegne biti varovanje avtorstva kandidatovih razvojnih načrtov in vsakršnih zamisli o delovanju RTV, ampak to je problem avtorskega prava.

     
  2. toto

    “Razkrivanje samih osebnih podatkov v resnici ne more biti razlog za zapiranje seje, saj s kandidaturo pristaneš na potencialno razkrivanje.”
    Samo če zakon tako določa(9. člen ZVOP). V primeru RTVS očitno ni tako(2. odstavek 28. člena RTVS-1), prav tako kaže da ne v statutu.
    Citirana odločba po ZDIJZ (za obstoj katere se na tem mestu, vsled slabe argumentacije v pritožbi in temu primernega rezultata, opravičujem 😐 ) v tem primeru PMSM niti ni relevantna, ker gre za popolnoma drug postopek, po drugi pravni podlagi, neodvisen od izbirnega postopka za direktorja.
    Osebni podatki bi se po ZDIJZ lahko razkrili izjemoma, v primeru prevladujočega javnega interesa (2. odstavek 6. člena), a izjemno težko. Edina možnost je sprememba zakona o RTVS.

    ” Problematično utegne biti varovanje avtorstva kandidatovih razvojnih načrtov in vsakršnih zamisli o delovanju RTV, ampak to je problem avtorskega prava.”
    Po ZDIJZ ti morajo omogočiti vpogled, ZRTVS-1 bi bilo pa potrebno spremeniti.

     

Vpišite komentar