Preverjanje vsebin na spletu

04.03.2017Javno

V dobi laži (nehajmo s to polikano post-resničnostjo) je odgovornost posameznika pri filtriranju in kritičnem ocenjevanju virov informacij še toliko bolj pomembna. Spletni viri hkrati predstavljajo neizmeren vir informacij in prav tako velik vir laži, potvarjanj in izmišljotin.

V prejšnjem prispevku sem pisal o analiz virov vsebin, ki predstavlja dober začetek kritične refleksije spleta, danes pa bi se za hip pomudil pri drugem koraku – digitalni forenziki. Včasih se nam namreč zgodi, da bi radi preverili iskrenost zapisane vsebine, dodatno ocenili kredibilnost vira in se tako prepričali, ali gre za dokazljive podatke ali pa za nebuloze.

Spodaj našteta orodja so res osnovna in nezahtevna za uporabo. V bistvu je presenetljivo, kako enostavno in hitro je ugotoviti probleme z določenim materialom na spletu – bodisi da gre za fotografije, besedila oziroma druge elemente.


Fotografije

Ena najbolj razširjenih oblik komuniciranja so vizualni materiali. Fotografije, infografike in ostale vizualije delujejo prepričljivo ter služijo za podčrtavanje poante člankov in drugih vsebin. A velikokrat se zgodi, da so fotografije simbolične, da ne predstavljajo dejanskega stanja, opisanega v članku in da delujejo zavajujoče. Kako to preveriti?

Orodje 1: Google Images

Google Images je eno najmočnejših orodij za preverjanje fotografij. Omogoča tudi reverzibilno iskanje fotografij in ugotavljanje vira fotografije.

Velikokrat se namreč zgodi, da so fotografije vzete iz konteksta oziroma da so “simbolične”. Z Google Images lahko v velikih primerih hitro ugotovimo, kjer je fotografija nastala, kdo jo je prvi objavil in v kakšnem kontekstu.

Orodje 2: Tin Eye

Podobno kot Google Images tudi Tin Eye omogoča iskanje po viru fotografij oziroma po prvem mestu objave določene fotografije.

Orodje 3: Fotoforensics

Včasih se zgodi, da so fotografije obdelane oziroma da z manipulacijo elementov zabrišejo pravi pomen fotografije. Z orodjem Fotoforensics boste lahko ugotovili, kateri deli fotografije so obdelani oziroma spremenjeni. To sicer ne pomeni, da so nujno lažni, a vam daje indic, da se je nekdo igral z izvornim materialom.


Dokumenti

Podobno kot pri fotografijah lahko tudi pri dokumentih preverimo čas nastanka in avtorja določenega dokumenta. Vse to je namreč v večini primerov zapisano v metapodatkih dokumenta, ki jih lahko v večini primerov preberete z enim klikom.

Orodje 4: Metashield Analyzer online

OK, tole je eno od orodij, ki iz dokumentov pobere metapodatke in jih smiselno predstavi. V metapodatkih je lahko zapisan avtor dokumenta oziroma ime računalnika, na katerem je dokument nastal, čas urejanja oziroma število sprememb, datum nastanka in druge lastnosti, ki vam lahko pomagajo pri ugotavljanju izvora dokumenta.

Pozor: Metapodatke se sicer da odstraniti oziroma spremeniti, tako da je izpis lahko lažen.


Spletna mesta

Spletna mesta so v grobem sestavljena iz dveh glavnih elementov/naslovov – naslov spletne domene in naslov spletnega strežnika. Spletna domena predstavlja poenostavljeno ime za uporabnike, naslov spletnega strežnika pa serijo številk (IP).

Orodje 5: Reverse IP Lookup

S tem orodjem lahko ugotovimo, katera spletišča se nahajajo na istem strežniku. To nam koristi predvsem v primeru, ko skušamo ugotoviti, če so določene organizacije povezane med seboj oziroma če si delijo isti strežnik.

Pozor: V primeru komercialnega ponudnika spletišč se lahko zgodi, da bodo na istem strežniku stranke, ki med seboj ne bodo nujno povezane.

Orodje 6: CachedView

Včasih se zgodi, da kdo kaj objavi, pa potem ugotovi, da bi bilo mogoče smiselno to izbrisati. Z orodjem CachedView lahko preverimo, če se je slučajno zadeva shranila v katerega od arhivov spletnih brskalnikov. V iskalnik preprosto vpišemo URL naslov, ki ga želimo preveriti in upamo na najboljše.

Orodje 7: Whois

Eno od najbolj osnovnih orodij, ki lahko veliko pove o lastniku spletišča oziroma nam omogoči, da vidimo, kdo s spletiščem upravlja. Obstaja različica za spletišča po celem svetu in lokalna verzija za spletna mesta z domeno .si.

Načeloma lahko s tem orodjem ugotovite, kdo je domeno registriral, kje se nahaja spletno mesto na tej domeni in kdaj je bila domena registrirana.

Pozor: Podatke lahko lastnik domene zakrije.


Vsebine

Orodje 8: Raziskovalna spletišča

Sicer sem orodja za vsebinsko analizo posameznih novic omenil že v prejšnjem prispevku, pa naj jih na tem mestu samo ponovno navedem, da bo vse na enem mestu. Na spletu obstaja več informacijskih virov za preverjanje laži v vsebinah, ki krožijo po spletu.

Snopes, FactCheck, Hoax-slayer, TruthOrFiction, Skeptik.si


Navodila za uporabo

Orodja je najboljše kombinirati med seboj in jih uporabljati po tem, ko si postavimo preiskovalno hipotezo. Nič nam namreč ne pomaga, če podatke samo nabiramo na kup in jih ne interpretiramo. V predavanju o Dajmo medije v medije sem na primeru članka demonstriral souporabo.

Hkrati je pomembno, da se zavedamo svoje vloge tudi kot bralec spletnih vsebin in naprej delimo samo tiste, za katere lahko sami rečemo, da so pristne. Če se zgodi, da imamo v svoji mreži koga, ki nasede nategu, ga na to prijazno opozorimo in ponudimo dokaze – presenečeni boste, koliko ljudi pade na foro zaradi neznanja/neprevidnosti.

Na koncu mogoče še nekaj besed o največjemu problemu branja vsebin na spletu – filtrirnemu mehurčku. V branje svetujem knjigo Eli Parisher, za prvo silo pa ogled njegovega TED govora na isto temo.