Author Archives: Domen Savič

DSCN3128

Mark Lanegan Band – Ljubljana, Kino Šiška (28.2.2015)

DSCN3128

OK, priznam – če ne bi bilo Facebook eventov, ne bi nikoli slišal za Mark Lanegana. OK, posterji po mestu so bili izdelani z določeno mero stila, a po drugi strani mi to nikoli ni bilo dovolj za prisluh glasbi, o kateri nisem do tistega momenta vedel nič.

A kombinacija pritiska vrstnikov me je najprej napotila na Youtube, kjer se vrti kar nekaj posnetkov Laneganovih nastopov in komadov s plošč, ki so mi dali misliti. “Tole sploh ni slabo!” sem si rekel. “Še več, tole obeta!” je bila moja misel po poslušanju njegovega zadnjega izdelka, plošče Phantom Radio, ki jo je izdal oktobra lansko leto.

Mark Lanegan Setlist Kino Šiška, Ljubljana, Slovenia 2015, Phantom Radio

In sva šla v Šiško. Riziko je bil vseeno prisoten, saj bi se nama čisto lahko zgodila katastrofa nedojebanega umetnika, ki ga noben ne razume, kjer občinstvo ponavadi še bolj trpi kot umetnik sam. A izkazalo se je, da so Mark Lanegan in peterica njegove bande odlično razumeli svojo nalogo in odigrali iskren, ničkaj naduvan in zanimiv nastop. Kjer se je med drugim videlo, da ima človek bolj hripav glas med komadi kot med petjem.

Bogat zvok in mešanje različnih glasbenih stilov ter dominanten glas pevca je skozi celotno prireditev vzdrževal pozornost in zelo malo je bilo trenutkov, ko se mi je zdelo, da se stvar vleče oziroma da ni zanimiva.

Če bi moral izbirati vrhunce, ne morem mimo iskrenega I Am The Wolf in The Killing Season, ki sta prišli na vrsto kot bis nastopa. Tudi otvoritveni Harvest Home je bil odličen, pa vmesni Riot In My House ter Floor Of The Ocean.

Z minimalno komunikacije in s kratko zahvalo so fantje odkorali iz odra po skoraj dveh urah igranja, meni pa pustili nagrado za riziko odkrivanja nove glasbe. Bravo.

J9ljZZS-ObM.market_maxres

Danger 5

J9ljZZS-ObM.market_maxres

Predstavljate si svet šestdesetih med drugo svetovno vojno. Saj vem, prfuknjeno. Sedaj pa si predstavljajte animacijo tipa Team America, igralce iz sveta Austina Powersa, občasen poklon azijski Power Rangers igri in vse skupaj zavito v humor nadaljevank Archer in American Dad. Saj vem, prfuknjeno.

Danger 5 je skupina mednarodnih vohunov, ki po svetu rešuje zločine nacistične Nemčije in skuša ubiti Hitlerja. Tako se zaključi čisto vsak brief misije – “And as always … kill Hitler!”. Ne bom vam povedal, da jim na koncu prve sezone to dejansko uspe (druge še nisem videl), ampak bom raje omenil, da so misije res treščene in med drugim vključujejo tudi vojsko klonov, robote, krajo diamantov in vse ostale klasične zaplete akcijskih bondiad.

Serija je poleg zabavnih likov in running gagov (najbolj pametna je blondinka, a je noben ne razume, ko dober lik umre, vedno odrecitira recept za koktajl, brief vsake misije se zaključi s pozivom po uboju Hitlerja) krasna tudi na področju dialogov, ki so zdrava mešanica pretiranega mačizma, trapastih akcijskih enovrstičnic in surf rock soundtracka režiserja Daria Russa s specialnimi efekti klasičnih akcijskih filmov šestdesetih, ki te držijo pokonci tudi kot samostojni izdelek.

Trenutno sta zunaj samo dve sezoni po šest delov, kjer je vsak del dolg petindvajset minut. Gledajo se zelo hitro, če ste na začetku še šokirani, da je šef enote Danger5 pravi orel, da psi govorijo in imajo v določenih primerih celo višji čin kot ljudje in da Hitler vsakič pobegne z istim skokom skozi isto okno, se hitro navadite in nato samo še uživate.

Še končna pohvala ustvarjalcem, ki gledalca ne podcenjujejo in se ne šlepajo na prežvečene fore. Vsak moment je premišljen in izpeljan z razlogom – pa četudi to največkrat pomeni, da vse skupaj izpade zelo prfuknjeno.

14365412089_e8a83d6042_z

Varen telefon v nevarnih časih

14365412089_e8a83d6042_z

Disclaimer: Prispevek je napisan v dobri veri in z namenom svetovati uporabnikom mobilne telefonije, ki bi radi svoj telefon zavarovali pred takimi in drugačnimi nepridipravi. Če v njem opazite napako oziroma imate boljši predlog, me prosim opozorite v komentarjih.

Is this line secure?

Mobilna telefonija že dolgo ni več namenjena samo glasovnim klicem in kratkim SMS sporočilom, temveč telefon vedno bolj nadomešča mobilno računalništvo. Aplikacije, oblačne storitve in poceni prenos podatkov so namreč glavni razlogi, da na svojih mobilnih telefonih puščamo vedno večjo količino podatkov ter digitalnih sledi.

Tega se hkrati zavedajo nepridipravi in dobri fantje, ki se vsak po svojih najboljših močeh trudijo delati tisto, za kar so najbolje usposobljeni. V tem prispevku se bomo posvetili dobrim fantom in pojasnili nekaj načinov, kako lahko zavarujemo svoj telefon ter slabim fantom otežimo oziroma preprečimo zle načrte.

Pri vsakem nasvetu sem spisal predloge za Android in iOS platformo. Večina aplikacij je dostopna tudi za Win8 Mobile platformo.

Nasvet 1: Ekriptirajte podatke svojega telefona

Začnimo pri osnovah. Enkripcija podatkov na svojem telefonu je prvi korak k bolj varnemu telefonu, s katerim boste otežili delo tatovom oziroma drugim nepridipravom, ki bi se hoteli poslužiti podatkov na vašem telefonu.

Hkrati z enkripcijo boste telefon tudi zaklenili z geslom, ki ga boste morali vpisati ob vsaki uporabi telefona. Zveni zateženo, a naredite s tem toliko dobrega, da to odtehta tistih pet sekund tipkanja ob vsaki uporabi.

Enkripcija je na Android in iOS platformi vključena v osnoven operacijski sistem in zanjo ne potrebujete posebnih aplikacij. Postopek ni zapleten, potrebovali pa boste telefon, priklopljen na električno omrežje in potrpljenje. Ker pač traja.

Nasvet 2: Vklopite si brisanje podatkov iz oddaljene lokacije

iOS uporabnikom svetujem dodajanje telefona v iCloud, od koder lahko telefon zaklenete oziroma pobrišete podatke na njemu. Sicer s tem ne boste dobili telefona nazaj, a boste preprečili, da bi nepridipravi lahko uporabili podatke na njem

Za Android uporabnike je tukaj aplikacija LookOut Security. Aplikacija bo na enem mestu poskrbela za varovanje naprave pred nepridipravimi, izgubo podatkov z varnostnimi kopijami in skeniranjem naloženih aplikacij. Obstaja brezplačna in plačljiva verzija aplikacije, tri dolarje na mesec ni tako velik denar.

Nasvet 3: Začnite uporabljati enkripcijo pri kratkih SMS sporočilih in klepetih

Nadalje se lahko pred nepooblaščenimi posegi zavarujete s preklopom na aplikacije, ki vam ponujajo enkriptirano izmenjavo sporočil med uporabniki. Namesto Facebook chat, Snapchat in ostalih popularnih aplikacij lahko prijatelje navdušite za uporabo aplikacij, ki ponujajo t.i. end2end enkripcijo sporočil.

Trik je seveda v tem, da isto aplikacijo uporabljata oba uporabnika, ki sta vključena v pogovor. Če je pogovor zaščiten samo z ene strani, s tem niste storili ničesar.

Priporočam aplikacijo TextSecure oziroma SureSpot. Prva je na Android platformi sicer bolj razširjena, a se vsaj meni na LG G3 sesuje ob zagonu, različica za iOS pa še ni na voljo. Druga je manj razširjena, a deluje na obeh platformah.

Nasvet 4: Na splet se priklopite iz varne točke

Tudi mobilno brskanje po spletu lahko zavarujete in tako preprečite, da bi se vam nepridipravi ušunjali na linijo. Svetujem kombinacijo dveh pristopov – uporabo omrežja Tor in VPN mrežo Froot, ki so jo začeli pred kratkim prodajati kot plačljivo storitev in jo podpira tudi ekipa PirateBay.

S tem boste zabrisali svojo geografsko lokacijo in hkrati anonimizirali svojo napravo pred priklopom na splet, kar bo otežilo lociranje oziroma sledenje vaše naprave. Preventiva je boljša kot kurativa.

Nasvet 5: Spremenite uporabniške navade

E, ta je najtežji, a hkrati boste z njim zmagali na celi črti in na dolgi rok. Največkrat se namreč izkaže, da tehnologija pri varovanju lahko pomaga, a če ste tako neprevidni, da telefon pustite na miz, medtem ko greste na WC oziroma odklenjen telefon posojate neznancem, vam bo tehnologija bolj malo pomagala.

Telefona tudi ne uporabljajte za dostopanje do občutljivih datotek oziroma redno brišite datoteke, ki jih iz poštnih priponk shranjujete na telefonu. Če z njim hodite po gneči (koncert, zabava, velemesta), se na to pripravite in telefon spravite na varno mesto (zelo očitno, a se velikokrat izkaže, da na to ne pomislimo, preden je prepozno).

DSCN3027

Yann Tiersen – Ljubljana, Kino Šiška (21.2.2015)

DSCN3027

Počasi mi bo Yann Tiersna uspelo popolnoma izbrisati iz spomina kot človeka, ki dela glasbene podlage za filme. Namesto tega ga bom od sedaj naprej predstavljal kot multiinštrumentalnega genija, ki za oddih med ploščami posname še solidne zvončkljajoče soundtracke.

Koncert v Kino Šiška ob promocije plošče ∞ (infinity) je poskrbel za oboje in še več – novi materiali, par klasik, za konec pa še desert v obliki Kozmičnega tekača – projekta, ki se ga je Yann lotil iz ljubega mira po eksperimentiranju z zvoki in vizualijami.

∞ (infinity) je za razliko od prejšnjega Dust Lane veliko bolj eksperimentalen in ambientalen. Če je imel Dust Lane dinamiko in energijo, je ∞ (infinity) bolj umirjen. In tak je bil tudi koncert, ki je od prvega do zadnjega komada rednega dela minil kot plavanje v topli vodi. Povezano, zanimivo, umirjeno.

A to ne pomeni, da zvok ni bil bogat, da se Tiersen ni potrudil in da nam v Šiški ni prikazal celotnega razpona svojega glasbenega ustvarjanja, kamor je tokrat na veliko zadovoljstvo amaterjev vključil tudi svoj najbolj skomercializiran soundtrack. Čeprav je bil to zame osebno najmanj zanimiv del večera.

Yann se je s kolegi večkrat zamenjal za različnimi inštrumenti in vse skupaj se mi je na momente zdelo kot dobro naoljen stroj in ne ekipa utečenih glasbenikov, ki poznajo sebe in drug drugega. In uživajo v tem kar delajo.

2265202595_b41eda824d_b

ABC izdelave podcasta: Kako, zakaj in kdaj

2265202595_b41eda824d_b

“A ti kej podkestaš?”

Ironija je, da sem za podcaste prvič slišal ravno med blogomanijo, ko s(m)o vsi reševali svet s pisanjem blogov in se je scena razrasla v blogovska gibanja, dobrodelne akcije, portale. Takrat me je o podcastih spraševala Melita Zajc, sam pa nad idejo nisem bil navdušen iz več razlogov.

Najprej je bila tukaj anonimnost blogerskega prostora, ki se seveda pri podcastih takoj izgubi. Razen če ste Saul Goodman, ki si pred slušalko namesti prazen tulec s plastično vrečko na koncu, je glas še vedno najbolj oseben medij in tega s(m)o se blogerji kar malo bali.

Potem je bil tukaj tehnični vidik, saj so bili mikrofoni, programska oprema in prostor na strežnikih teme, ki so bile veliko bolj komplicirane kot danes. Pa še vprašanja časa in smisla takega snemanja vsebin je bila velika zavora. Pred mikrofonom bi se seveda vsi malo afnali, a večjega smisla v tem nismo videli.

Prevrtimo nekaj let v prihodnost, ko na sceno pride Anže Tomić. In skoraj lastnoročno postavi slovensko podcasting sceno. Za razliko od prejšnjih poizkusov pretežno programerskih podcasterjev ima Tomić prednost domačega terena in vežbe na Radiu Študent, hkrati pa je z dobro zastavljenim konceptom poskrbel, da mu ne bo tako hitro zmanjkalo štofa.

Kako se torej lotiti snemanja?

Whoa. Počasi. Snemanje pride čisto na koncu. Odločitvi, da bi rad imel podcast, mora najprej slediti teoretski premislek. Čisto resno, zadeve se je potrebno lotiti tako kot vseh ostalih komunikacijskih projektih, pri katerih je potrebno najprej opredeliti cilje, namen in časovno periodo, na katero boste uspeli vsebine producirati. Brez tega boste sicer posneli začetnih pet epizod, a se boste kreativno upehali, saj boste brez načrta vedno znova iskali koncept in idejo.

Po teoretskem premisleku si izposodite opremo oziroma poskusite prvih nekaj delov posneti brez kakršnikoli dodatnih stroškov. Snemalnik na telefonu ali tablici bo čisto v redu, gre bolj za to, da ugotovite, ali se vam bo to dejansko dalo početi.

Oprema za podcast produkcijo

Za podcaste potrebujete malo strojne, malo programske opreme in malo mrežne opreme. Zadeve imajo stroškovni razpon več sto evrov, a se za vsak cenovni razred najde nekaj. Na koncu koncev vam bodo tudi slušatelji oprostili slabšo kvaliteto zvoka, če bo vsebina toliko boljša.

Strojna oprema

Ko boste res prepričani, da so podcasti za vas in da ne boste odstopili po prvem krogu, se posvetite nakupu opreme. Kar se tiče strojne opreme, boste v najboljšem primeru potrebovali vsaj mikrofon.

Po Tomićevem gospelu podcastanja so najboljši mikrofoni Blue microphones, kjer lahko izbirate med Snowball in Yeti družino. Razlike so za potrebe podcastanja minimalne, pazite le na funkcije snemanja v več smeri (omnidirectional), da boste lahko kdaj brez večjih problemov posneli še kakšen pogovor v troje. Nasvet: Splača se počakati na kakšno Amazon akcijo, kjer ga lahko dobite s popustom.

Poleg tega potrebujete stroj, na katerega boste ta mikrofon priklopili. Spet imate tukaj več možnosti. Če boste večino oddaj posneli doma, za računalnikom, je najboljše, da mikrofon priklopite nanj. Če se boste z gosti dobivali na terenu, je najbolj enostaven priklop na telefon oziroma tablico. In če se hočete preseravati, si kupite digitalni snemalnik.

Programska oprema

Poleg strojne opreme potrebujete vsaj program za snemanje in obdelavo zvoka. Za plitke žepe je tukaj brezplačni Audacity, s katerim boste posneli epizodo, jo po potrebi zmontirali in shranili v digitalni format, če se hočete igrati z bolj zahtevnimi programi in projekti, ima Adobe plačljiv Audition. In če boste zadevo snemali s pomočjo Skype programa, vam svetujem program Pandora for Skype ali katerega drugega iz seznama na The Next Web.

Za vsebinsko opremo zvočne datoteke boste potrebovali še program iTunes, ki bi ga praviloma že morali imeti na računalniku (več o tem malo kasneje).

Oprema za podcast postprodukcijo

OK, posneli ste epizodo in jo pretočili na računalnik. Spet imate več možnosti postprodukcije. Skoraj obvezna je najavna špica podcasta, kjer je priporočljivo navesti datum snemanja in ime oddaje, nato pa je od dolžine in ritma pogovora odvisno, ali boste zadevo posneli v enem kosu ali jo v montaži sekali z zvočnimi efekti.

Na spletu obstaja veliko različnih spletišč, kjer si lahko brezplačno naložite uvodno špico oziroma glasbo za ozadje in snamete praktične ikone za obvezno grafično opremo svojega podcasta.

Glasba:

  • Jamendo – brezplačni komadi s Creative Commons licenco za podlaganje podcastov, najavno špico in vse ostalo. Veliko žanrov in veliko materiala.
  • Free Music Archive – če ne najdete na Jamendo, potem poskusite Free Music Archive. Ista fora, druga stvar.

Grafični elementi:

  • IconsDB – vsak podcast je priporočljivo opremiti s svojo ikono. Tukajle jih je kar nekaj.
  • FlatIcon - še ena zbirka ikon.
  • IconMonstr – tretja zbirka ikon.

Mrežna oprema

Sedaj imate na trdem disku svojega računalnika posneto prvo epizodo in komaj čakate, da jo slišijo tudi drugi. Manjka vam samo še en korak – zadevo je potrebno objaviti na spletu.

Najprej boste potrebovali spletno mesto in domeno. Lahko se odločite za izdvojeno gostovanje in odkorakate na WordPress.com, lahko pa si spletišče postavite na svojem strežniku in tam uporabite CMS WordPress.

WordPress sam po sebi še ni podcastom prijazen, temveč si morate zato naložiti še brezplačni vtičnik Blubrry PowerPress.  Z njim boste poskrbeli za predvajanje datoteke na spletnem mestu, naročanje na vaš podcast s spletišča in vse ostalo.

Postopek objave podcast datoteke

OK, prišli smo skoraj na konec. Sedaj je potrebno datoteko še objaviti in jo deliti s svetom. Prvi korak je grafična oprema datoteke in dodajanje metapodatkov.

Dodajanje metapodatkov

Najprej datoteko dodate v iTunes in v meniju desnega klika izberete Get Info.

podcast1

V novoodprtem oknu najprej vpišete Song name, kar v vašem primeru predstavlja naslov epizode in Artista, ki v vašem primeru pomeni ime podcast oddaje. Nato kliknete na Artwork zavihek in dodate še ikono podcasta, ki mora biti v velikosti 1400 x 1400 točk.

podcast2

Nalaganje na strežnik

S FTP programom podcast datoteko naložite na strežnik. Priporočam vam, da si izmislite še sistem poimenovanja datotek (000-ime_podcasta-ime_epizode.mp3) in da za te datoteke na strežniku ustvarite nov podimenik (/Podcasts). Hkrati sem naložite še ikono podcasta v originalni velikosti (1400×1400).

Ko imate enkrat datoteko naloženo na strežnik, jo morate objaviti še na spletnem mestu in iTunes.

Nalaganje na spletno mesto

Za spletno mesto si v beležko shranite celotno pot do datoteko (http://www.domena.si/Podcasts/000-ime_podcasta-ime_epizode.mp3) in v WordPress urejevalniku najprej pripravite kategorijo, v kateri boste objavljali podcaste.

Ko imate kategorijo poimenovano, morate najprej v nastavitvah PowerPress vtičnika vklopiti t.i. category podcasting. To storite tako, kot je prikazano na spodnji sliki.

podcast30

Nato v nastavitvah plugina PowerPress v stranskem meniju izberete “Category podcasting” in označite pripravljeno kategorijo kot podcast kategorijo.

podcast31

Če sedaj kliknete na povezavo “Edit”, ki se nahaja pod imenom kategorije v desnem stolpcu, boste lahko dopolnili podatke opisa, ki so pomembni za objavo na iTunes.

V zavihku Feed settings se posvetite prvim trem poljem (Feed Title, Feed Description in Feed Landing Page URL), vse ostalo pa pustite prazno. Na dnu izberite še pravi jezik objav (prednastavljena je angleščina).

podcast6

V zavihku iTunes Settings na dnu vnesite svoj elektronski naslov in iTunes kategorijo podcasta, vse ostalo pustite prazno.

podcast7

Nato še v tretjem zavihku Artwork v polju iTunes image vnesite pot do sliko, ki ste jo prej že dodali mp3 datoteki kot artwork. Shranite.

podcast8

Objava podcast prispevka

Ko ste kategorijo aktivirali kot podcast kategorijo, je čas za objavo podcasta. To storite tako kot bi hoteli objaviti običajno objavo, samo da tokrat dodate še pot do mp3 datoteke na strežniku, ki ste si jo predhodno shranili v beležnico.

podcast41

Preden stisnete “Publish” morate v prispevku še povedati, na katerem mestu naj se pojavi predvajalnik. To storite s shortcode oznako [powerpress].

Ponavadi se podcast objavo opremi še z zapiski, kjer povežete spletna mesta, omenjena v podcastu, predstavite goste in pripravite druge vsebine, s katerimi obogatite poslušanje podcasta za tiste, ki to počnejo pred računalnikom.

Priporočam vam, da si tudi pri objavah naredite strukturo vsebine, da bo branje za uporabnike lažje in ne pozabite na linkanje vsebin v novem oknu, s čimer boste preprečili, da bi uporabniku, ki podcast posluša v brskalniku, s klikom prekinili poslušanje, ker se bo vsebina povezave naložila v istem oknu.

Nalaganje na iTunes

Ta korak morate narediti samo pred prvo objavo. Ko zadevo že objavite na blogu, kliknite na iTunes povezavo in znotraj iTunes se vam bo odprlo okno, kamor boste skopirali pot do RSS toka podatkov (namig: v WordPressu je url do RSS toka podatko vedno www.ime.si/kategorija/feed).

podcast5

iTunes bo preveril, če je vse v redu in ko boste zadovoljni z izpisom ter prikazom podatkov, potrdite objavo. Preden vam iTunes odobrijo nov podcast, bo preteklo do štirindvajset ur, kasneje se vam s tem ne bo treba več ukvarjati, ker bo iTunes sam preverjal vaš RSS tok podatkov in iz njega vlekel epizode.

And that’s all she wrote. Čestitke, sedaj ste vsaj tako kul kot Tomić.

Seznam slovenskih podcastov

Ko ne boste zaposleni s snemanjem lastnih epizod, lahko poslušate druge. V Sloveniji je že kar nekaj uspešnih podcasterjev in vsak se po svojih najboljših močeh trudi delati kar najbolje. Hvaležni vam bodo za posluh in kakšno kritiko. Razen Tomića. On ne jebe žive sile, že stokrat sem mu reku, pa noče poslušat.

Tale seznam se trudi biti popoln, če ni, mi prosim javite.

  • Apparatus - Anže intervjuja zanimive ljudi in jih sprašuje stvari.
  • Glave – Gosti in voditelja Anže ter Pižama govorijo o serijah in Game of Thrones.
  • Torek ob petih – Izak z gosti načenja aktualne teme.
  • Podrobnosti – Boštjan Nachbar in Anže se pogovarjajo o zanimivostih tega svet. Uletijo tudi gosti in redki.
  • Pivotiranje – Nejc, Gal in Miha se pogovarjajo o košarki. Uletijo tudi gosti.
  • Mlade glave mislijo – Intervjuji z mladimi, ki imajo kaj povedati.
  • A propos, Umetnostpogovori o umetnosti z umetniki.
  • Metin Čaj – Nataša in Aljaž z gosti načenjata medije. In kužije. Ampak 99% časa medije.
  • Meta PHoDcast – Dr. Luka se pogovarja z drugimi pametnimi ljudmi o pametnih stvareh.
  • FilmFlow – Bojana, Ana, Maja in še ena Maja debatirajo o filmih.
  • Znanost na cesti – pametni pogovori o pametnih stvareh
  • Apgrejd – Jan in Uroš se pogovarjata o tehnologijah. In Applu.
  • Bitni pogovori – Nejc, Alan in Mark se pogovarjajo o tehnologijah. In Applu.
  • Državljan D – Domen vam govori, kaj morate počet, da bo svet lepši. Z gosti, ki se že trudijo v to smer.

 

ex_machina_2015_movie-wide

Ex Machina

ex_machina_2015_movie-wide

Da nam bodo roboti kmalu enakovredni, nas Hollywood poskuša prepričati že vrsto let. Da nam to ne bo nujno všeč oziroma da se zna na koncu zgoditi, da bomo mi tisti, ki bomo potegnili kratko, tudi.

Ex Machina se koncepta robota, ki bi rad živel, loti s polja odnosov med ljudmi. Osnovna permisa – ni šans, da bi lahko roboti naučiti ljubiti. Oziroma sovražiti.

Film je v svojem bistvu ljubezenski trikotnik, od katerega dve stranici sestavljata človeka, enega pa seksi robot, ki je izdelan po specifikacijah profila pornografskih vsebin ene od drugih dveh stranic. Da bo ja pasala!

Porejeni in nabildani Oscar Isaac (ne recite mu Llewyn Davis) tako v svoj Cupertino sprejme mladega programerja Caleba (Domhnall Gleeson) s preprosto nalogo – stestiraj robota in povej, če se ti zdi, da je res robot. Caleb se naloge loti po vseh predpisih, a ugotovi, da ga robotka manipulira. Da hoče nekaj od njega. In da ne bo odnehala, dokler tega ne bo dobila.

Nakuliran tehnotriler, ki se jemlje ravno prav resno, da mu verjamemo in samo občasno mori z grandioznimi govori, lahko jemljemo kot boljšo in malo treznejšo izpeljavo akcijske Lucy. In čeprav imamo tudi pri Ex Machina par namigov o tem, kako bi se lahko odvila naša prihodnost, če bi bili marketingaši, ki na spletu zbirajo naše osebne podatke in jih uporabljajo za optimizacijo oglasnih vsebin megalomanijaki in bi se jim v nekem trenutku zazdelo, da od sveta želijo še kaj več kot samo spodoben CTR, je vse skupaj še vedno dovolj zabavno in nerealno, da nam ob ogledu filma ne bo nerodno.

kingsman-the-secret-service-all-you-need-to-know-kingsman-the-secret-service

Kingsman: The Secret Service

kingsman-the-secret-service-all-you-need-to-know-kingsman-the-secret-service

Matthew Vaughn, ki svojega kreativnega sorodstva z Guy Ritchijem ne skriva, se v Kingsman: The Secret Service loti tajnih agentov in bondijad. “Zakaj za vraga so vsi postali tak dolgčas,” se vpraša in kot alternativo ponudi tajno službo Kingsman, ki se v središču Londona skriva pod blagovno znamko krojačev od pamtiveka.

Hkrati ne razumem, zakaj se film dogaja v Londonu, saj vsebuje toliko fint iz slovenskega okolja, da bi bil to mirno Kekec 2.

Film osnovno permiso vzame iz klasike My Fair Lady (in to glasno pove tudi sam), ko agenti Kingsman ugotovijo, da je čas za rekrutacijsko sezono, v kateri morajo v agencijo vpeljati svežo kri. Pri tem se obnašajo kot blazni Slovenceljni, saj lahko v agencijo prideš samo, če te iz nje nekdo priporoči oziroma pozna. Po vezah, skratka.

Tako Harry Hart a.k.a Galahad (seveda so si vzdevke nadeli po vitezih okrogle mize kralja Arthurja), ki ga igra odlični in nakulirani Colin Firth, rekrutira sina bivšega agenta, ki je umrl po Galahadovi krivdi (spet čisto slovensko, trpljenje staršev zaradi grehov sinov), ki pa ni ravno Kingsman material. Mulo je pač barabica brez očeta, s skurbano mamo in očimom, ki pije in ga tepe ter je hkrati šef lokalnih pretepačev (sem že omenil, da bi bil to lahko slovenski film?).

Na drugi strani imamo ultimativnega World is mine! glavnega negativca Valentina, ki ga igra sesljajoči Shamuel Sel Sjakcson in ki hoče rešiti svet. By killing everyone on it. Nadzor prebivalstva s pobijanjem neumnih, revnih in pohlepnih se očitno zdi dobra ideja tudi vsem svetovnim voditeljem, ki jim Valentin ponudi varnost in predvsem obljubo po preživetju na svetovni turneji pitchanja svojega projekta.

Tako čez film lahko spremljamo dve veji zgodbe, ki se v drugi tretjini združita v eno – rekrutacija agenta in izvajanje načrta. Vmes pa mrgoli up-the-butt gagov, pametnih fint, dobrih akcijskih sekvenc, kjer se kaskaderji mlatijo kot na slovenski (spet!) veselici in kjer je vsaka stvar orožje.

Poleg igre glavne trojice (Firth, Jackson in mladi Taron Egerton) pohvalim še klasičnega Michael Caina in neprepoznavnega Marka Hamila (seriously, he was Luke Skywalker once!) ter odlično glasbeno podlago, ki jo je spet podpisal Henry Jackman (Big Hero Six, Captain America, Captain Philips).

Če to skombiniramo z eksotičnimi lokacijami (baza v gori – opa, če bi bila v gozdu, bi bilo to spet zelo slovensko, podzemni bunkerji in polno skritih prehodov) in dovolj zgodbe, ga jo malo ostane še za nadaljevanje, dobimo eno boljših, energetsko nabitih akcijskih komedij, ki jih zadnje čase res primanjkuje.

 

9464662763_879a1706d6_z

Dajmo medije v medije: Za boljšo javno televizijo!

9464662763_879a1706d6_z

Za boljšo javno televizijo!

Počasi se s področja aktivističnih akcij, kot smo jo izvedli na primeru Slovenskih novic, premikamo na bolj konstruktivno in posledično bolj dolgoročno delovanje. Aktivizem deluje na kratki rok, na dolgi rok so vsi klasični revolucionarji mrtvi.

V primeru Slovenskih novic smo pokazali, da oglaševalci niso neobčutljivi na blage pritiske javnosti in da se zavedajo pomembnosti varovanja ugleda svoje blagovne znamke. Pri Planet TV smo razkrili pomanjkljive standarde etične presoje objavljanja verodostojnih informacij, zaradi katerih je njihov informativni program izgubil vso kredibilnost.

Ker je Bojan Traven iz Planet TV prebegnil na javno radiotelevizijo (zlobni jeziki njegov prebeg povezujejo z mariborskim primerom, čemur ne verjamemo), smo odgovorne osebe javne televizije, ki jo financiramo vsi in ima v poslanstvu zapisano družbeno koristnost, povprašali o smislu takega početja.

Novoimenovana direktorica javne televizije dr. Ljerka Bizilj ima namreč z Bojanom Travnom kar nekaj izkušenj, saj sta bila sodelavca na več različnih medijih, med drugim tudi na t.i. parlamentarnem programu nacionalne televizije, od koder je Bojan Traven nato odšel na Planet TV.

A zakaj je bil Traven tokrat izbran za razvijalca novih vsebinskih formatov na državni televiziji? Direktorica dr. Ljerka Bizilj pojasnjuje, da je “Bojan Traven (…) medijski poznavalec in ustvarjalec, ki ve, kaj je sodobna televizija in zna delati tako po kriterijih in standardih javnega servisa kot komercialne televizije. Na TV Slovenija bo seveda sodeloval po standardih in merilih javnega servisa. Televizija Slovenija mora posodobiti določene formate in računamo, da bo pri tem dodal svoj prispevek.”

Glede na to, da je večino svojih izkušenj Traven pridobival na komercialnih televizijah in da je pri svojem zadnjem delovnem mestu na nacionalni televiziji skušal vse skupaj čimbolj skomercializirati, lahko z določeno mero verjetnosti napovemo, da se na javni televiziji spet obeta nov val komercializacije, ki jo lahko že vidimo v novih oddajah te sezone.

Je to ljubezen?

RTV smo kot ustanovo (in ne dr. Ljerke Bizilj osebno) tudi povprašali, ali se jim ne zdi smešno, da so s Travnom v preteklosti že dvakrat sklenili in razdrli pogodbo o zaposlitvi, ko so ugotovili, da Traven ni kader, ki bi spadal na javno televizijo. Direktorica Biziljeva odgovarja, da “osebno z Bojanom Travnom nisem 2x sklepala pogodbe o sodelovanju in je nikoli osebno nisem prekinila.  Sva pa že večkrat sodelovala in poznam njegove reference – Studio Luwigana in TVSLO3.”

Pozor – ustanovo vprašamo po odnosu do Travna in zgodovino dela z njim, ki se je že dvakrat končala s prekinitvijo razmerja (tako po oddaji Pogledi kot tudi po delu na parlamentarnem programu), v odgovor pa dobimo osebne preference novoimenovane direktorice, ki je Bojanu naklonjena že od pamtiveka. Tako lahko doumnevamo, da je Traven dobil pogodbeno delo zaradi preferenc direktorice in ne zaradi objektivno merljivih dosežkov.

In kaj pomeni, da direktorica, ki novonajeti kader hvali s krilaticami o superiornemu razumevanju medijev, ne da točnega pojasnila o razlogu za podpis pogodbe. Bo Traven skrbel za integracijo redakcij? Bo razvil nov format znotraj določenega uredništva? Bo vodil kviz? Nič od tega trenutno ne vemo, čeprav bi bilo za pričakovati, da bi bilo delovno mesto definirano. Čeprav bi bilo za pričakovati, da bi kadre najemali zaradi točno določenih potreb in ne samo zato, ker “bomo posodabljali vse”. Mar to pomeni, da bo Bojan Traven lastnoročno posodobil celoten RTV? Katerega nova direktorica niti približno ne ve, koliko oddaj trenutno proizvaja?

Kar nas nehote pripelje na področje odlagališča kadrov na nacionalni televiziji.  Je bil prehod Bojana Travna na RTV tik po imenovanju nove direktorice naključje? Ni prej nihče opazil njegovih talentov? Ali so se preveč bali sprememb?

Kdo je od koga?

Nadalje je zelo problematičen ponoven vstop enega najbolj komercialno pismenih novinarjev na področje javnih medijev, kjer se je v preteklosti že večkrat izkazalo, da to spet pomeni samo dirka do dna s komercialnimi ponudniki. Da bi se Traven kar naenkrat spreobrnil in po večih letih dela v komercialnem mediju ugotovil razliko med njimi in javno televizijo, je malo verjetno.

Še zanimivost – v arhivu smo izbrskali poročanje Dnevnika iz leta 2006, ki se dotika ravno urednikovanja Studia Luwigana in Ljerke Bizilj. Takrat je dr. Ljerki Bizilj ravno Uroš Slak očital, da se je po mandatu v parlamentu vrnila med novinarje in da je kot taka neprimerna za urednico. Podobno paktiranje s politiko očitajo tudi Bojanu Travnu.

Če v to dvomite, izvolite analizo prispevkov, ki jih je Bojan Traven objavljal v Pogledih Slovenije na isti televiziji. Sociolog dr. Gorazd Kovačič v zaključku ugotavlja: “Pogledi Slovenije seveda ne merijo na izobražene in racionalne gledalce. A to še ne pomeni, da niso relevantni. Nemara jih je pametno gledati že zato, ker kričeče govorijo tisto, kar poskuša Janševa vlada nekaj mesecev pozneje tudi dejansko izpeljati.”

In če ne bo denarja?

Dr. Ljerka Bizilj je v svoji novi vlogi že večkrat nastopila v medijih. Razumljivo, nova metla se mora predstaviti in zanimivo je videti, kam se bo ena najstarejših medijskih ladij pod novim vodstom obrnila. V intervjuju za Mladino je zanimivo prebrati kritiko o “rumenosti” nacionalke in jo primerjati z hvaljenjem praks Bojana Travna. Hkrati na kritiko slabše kvalitete “njenega” parlamentarnega programa odgovarja s preprostim – denarja ni.

V podcastu Metin čaj lahko sicer poslušamo velike besede o reorganizaciji in o tem, kako si “nacionalka ne more privoščiti rumenosti,” a takoj zatem komentar o tem, kako je rumenost odvisna od konteksta. Right.  Pa o tem, kako bodo novinarji morali biti multitaskerji, kar je spet značilnost komercialnega medija, ki gleda na nižanje stroškov kot ultimativni dosežek. In kako je vse relativno. Tako kot poslovno sodelovanje Bojana Travna.

Kaj lahko naredimo?

Več stvari.

Konstruktivno

Najprej se vprašajmo, kaj lahko Bojan Traven in dr. Ljerka Bizilj storita za nas? Na nacionalni televiziji se dogajajo velike spremembe in ker je to najbolj naša televizijska postaja v državi, jim pomagajmo s svojimi vsebinskimi predlogi.

To bomo naredili na preverjeni izbor Savičeve spletne osebnost leta. Se pravi, da bomo s formo zbirali vaše predloge, ki jih bomo nato v drugem krogu dali na glasovanje in tako dobili končen izbor, ki ga bomo na koncu predali vodstvu nacionalne televizije.

Stay tuned!

Kurativno

Problematično vlogo Bojana Travna na državni televizijski postaji bomo budno spremljali. Ker je dr. Ljerka Bizilj v nedavnem intervjuju sama poudarila odgovornost gledalcev in odgovornosti javne televizije do javnosti, jo bomo vzeli resno.

Obstajajo trije organi, na katere lahko naslovimo pritožbe, če ugotovimo, da zadeve niso take, kot bi morale biti.

  • Najprej imamo Varuha gledalčevih pravic na RTV, ki skrbi za “pravice gledalcev državne televizije”. Ukvarja se s pritožbami glede pristranskega in neuravnoteženega poročanja, kršitev programskih standardov, neprimernosti programskih vsebin, varovanja zasebnosti, obrekovanja in kršitve zakona o RTV SLO.
  • Potem imamo Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije. Inšpektorat RS za kulturo in medije je samostojen organ v sestavi Ministrstva za kulturo RS z nalogami izvajanja inšpekcijskega nadzora in vodenja postopkov o prekršku na področju varstva kulturne dediščine, arhivov in arhivskega gradiva, medijev in avdiovizualne kulture.
  • Nato je tukaj Častno razsodišče društva novinarjev Slovenije. Ki skrbi za etično novinarsko poročanje in deluje kot neodvisni organ. In katerega razsodbe sicer nimajo neposrednega vpliva na kršitelje, a je zavoljo transparentnosti in preglednosti zelo pomembna inštitucija.

Kakšen bo končni efekt?

No, če je javna televizija naša, potem je prav, da poskrbimo zanjo. Da opozarjamo na nepravilnosti in na težave programskih vsebin, še posebej v primerih, ko jih oblikujejo ljudje s komercialnim pedigrejem. In ki so v mariborskem primeru izjavili, da bi še enkrat odreagirali na enak način. Ker mediji v njem niso odigrali nobene vloge.

better-call-saul

Better Call Saul – rojstvo drugega vesolja

better-call-saul

Ko so po koncu najboljše serije na svetu, Breaking Bad, napovedali novo serijo, ki se dogaja v istem vesolju in si za centralni lik vzame pravnika barabo Saula Goodmana, sem bil skeptičen. Po eni strani sem razumel kovanje železa, dokler je vroče, a sem se po drugi strani bal prevelike pasti stereotipov, v katere se skoraj vedno ujamejo “pravniške” nadaljevanke.

A Vince Gillian z ekipo rukne že v uvodu prvega dela serije Better Call Saul. Saul Goodman v “after Breaking Bad” vesolju peče cimetove rolade v obratu s hitro prehrano in se boji svoje sence. Ko sem uvod videl prvič, sploh nisem dojel, da gre za isti lik. A potem te rukne – Vince is back. In Goodman bo vsaj tako dober, kot sta bila Jesse in Walter.

A je to L.A Law na drogah?

Ne. Niti slučajno. To ni pravniška nadaljevanka, kot jo poznamo iz časov Boston Legal oziroma LA Law. Saul Goodman oziroma neškodljivi Jimmy McGill kot se zaenkrat glavni lik še imenuje, je sicer res pravnik, a kakšen! Proper propalica, javni branilec, ki dobiva same že vnaprej izgubljene primere. S tožilcem se pogajata kar med vrati dvorane in vrati stranišča, tako da lahko res rečemo, da gre za shitty job.

Vmes Jimmy skrbi za svojega malo norega brata, skuša postrani zaslužit kak dolar in se zapleta s sumljivimi tipi. A to ni Princ z Bel Aira, temveč Jimmy naleti na bando starega znanca policije in gledalcev Breaking Bad, Tuco Salamanca. Beseda da besedo in razvije se pretep. In življenje proper propalice postane zelo zanimivo.

Kaj za vraga dela Mike?!

jonathan-banks-better-call-saul-1

Poleg Tuca Salamance je tukaj tudi dobri stari Mike Ehrmantraut. Ki zaenkrat kaže največ potenciala za razvoj spin offa od spin offa. A ne prehitevajmo – Mike je trenutno zadovoljen uslužbenec policije v Albuquerqueju, sedi v svoji kabini in dviguje rampo na parkirišče. In ne jebe žive sile. Če nimaš listka, ne moreš parkirat. Basta.

Zaenkrat sicer nima večje vloge, je pa res, da smo šele tri dele globoko in da je potrebno do konca zdefinirati glavni lik serije, ki nam še vedno meče hitre žoge in nas preseneča s svojimi vezami in poznanstvi. A ravno to je trenutno glavni užitek – Gillian nas je povabil v novo hišo in nam razkazuje prostore. Čudovito je!

Potem naj začnem gledat?

Za božjo voljo, da! Eno uro na teden si boste že vzeli, na sporedu je vsak ponedeljek in predvidenih je deset enournih epizod prve sezone, na IMDB pa nas dražijo že z napovedmi druge sezone. Kar pomeni, da se vam bo investicija več kot obrestovala.

4328398732_7c326f2457_z

Dajmo medije v medije: Na katerem planetu je Planet TV?

4328398732_7c326f2457_z

Iz Planet TV smo danes prejeli odgovore na naša vprašanja. Ker je prispevek s komentarji zelo dolg, na začetku ponujamo povzetek oziroma glavno sporočilo, ki je zelo srhljivo. Zavoljo jasnega pogleda na stvar odgovore na tem mestu objavljamo integralno.

Glavno sporočilo odgovora? Nedolžni smo, dokler nas inštitucije v državi ne bodo kaznovale za naše početje. Dokler nam tretje osebe ne bodo dokazale krivde. In dokler nas ne bodo udarili s sankcijami, ki niti v teoriji ne obstajajo. Sami pa se s tem ne bomo ukvarjali. Četudi bo splet okoliščin pripeljal do mrtvega človeka.

***

Na vprašanje glede problematičnega poročanja v mariborskem primeru pojasnjujejo, da “domnevne nezakonitosti delovanja novinarjev presojajo za to pooblaščene institucije, ki so edine pristojne za izrekanje sankcij (opozorilne ali druge narave) zoper novinarje v postopkih pred sodišči ali častnimi razsodišči. V primeru, da bi bile zoper naše novinarje izrečene kakršnekoli odločbe oziroma sankcije, bi jih seveda spoštovali.”

Čeprav je medijski inšpektor že ugotovil, da gre v tem primeru za kršitev zakona o medijih in je zadeva na častnem novinarskem razsodišču (ki ugotovitve še piše), se Planet TV izgovarja za “nedolžnega, dokler krivda ni dokazana”. Hkrati govori o izrečenih sankcijah, čeprav dobro ve, da častno razsodišče ne predvideva sankcij, temveč v najboljšem primeru služi kot podlaga za zasebno tožbo. Ki je v konkretnem primeru očitno ne bo.

Hkrati so nam sporočili, da “Izjav naših novinarjev v kontekstu njihovega poročanja ne komentiramo, saj je dolžnost vsakega novinarja, da preveri vse razpoložljive informacije in presodi, v kakšnem kontekstu jih predstavi javnosti.” To se mi zdi hecno. Zakaj ne ščitijo svojih delavcev? In kaj, če se izkaže, da novinar ni opravil svojega dela? Kako to sploh preverjajo? Ponavadi je to delo urednika. Ja, točno tega, ki ga sedaj ni več tam.

Da medijska hiša ne komentira dela lastnih novinarjev, se mi zdi milo rečeno absurdno. So potem tam brez nadzora? Imajo sploh kakšne standarde dela? Pričakoval bi, da bi rekli vsaj, da je delo v skladu s standardi. A bi to pomenilo, da pristajajo na rezultat takega dela. Kar pomeni – lastne novinarje so brez jasnega razloga vrgli pod avtobus. Classy.

Vse skupaj diši po delovanju zasebnega podjetja, ki mu ni potrebno polagati računov pred javnostjo. Z enim problemom – da v tem primeru govorimo o medijih, četrti veji oblasti, psu čuvaju in kar je še tega. Ki bi morali odgovarjati uporabnikom in ki se s tem zastopanjem “malega človeka” kitijo na vseh koncih in krajih, ko pa ga ta “mali človek” pozove na odgovornost, se skrivajo za floskulami in inštitucijami, ki naj bi odreagirale. Kar spominja na norca z mačeto, ki seka po mimoidočih in se dere “Za božjo voljo! Somebody stop me!”

Hkrati je potrebno opozoriti, da gre za v tem primeru za sporno delovanje urednika in ne samo za posameznega novinarja. Uredniki so že sami po sebi v bolj odgovorni in usmerjevalni funkciji. Ki bi morala seboj nositi večje zadevanje o konceptu novinarstva in o odnosu do materije poročanja. Da jo medijska hiša zreducira na preprosti “če bodo tožili, bomo ukrepali”, je zelo strašljivo. Se potem s takim tipom novinarstva strinja, ga odobrava?

Tudi sosledje dogodkov je zanimivo. Traven uradno sporazumno prekine delovno razmerje po mariborskem primeru, ki smo ga tudi s tvojo pomočjo popularizirali in mu dali primerno težo in po prihodu Tomaža Peroviča iz POP TV. Da ne omenim, da se je Traven z RTV nazadnje razšel v zelo slabih odnosih.

Absolutno legitimna je trditev, da je Traven na RTV pač dobil boljšo ponudbo in da se je odločil po svoji vesti, a sosledje mariborskega primera, prestopa Peroviča in relativno neznano funkcijo na RTV kažejo na paniko in reševanje gole kože ter metanje urednika pod avtobus. Brez jasnega pojasnila, zakaj se je to zgodilo. Je bil tako slab? Je preprosto dobil boljšo ponudbo?

Glede konflikta interesov Bojana Travna v času, ko je bil na mestu odgovornega urednika, pojasnjujejo, da “nimamo komentarja, bi pa vas radi spomnili, da g. Traven ni bil izvoljen za župana občine Bohinj in so zato kakršnekoli posledice morebitne izvolitve zgolj hipotetične.”

Pustimo ob strani dejstvo, da je že sama kandidatura problematična. Hkrati je odgovor problematičen zaradi tega, ker postavljajo posledice pred vzroke.

Dodajajo pa, da “G. Traven tudi ni več odgovorni urednik informativnega programa Planet TV in se od našega podjetja sporazumno poslavlja.”

Spet. Lahko torej sklepamo, da so dejansko ukrepali in da je bil “sporazumen sloves” povezan s tem primerom? Ali da jim je vseeno in da se je Traven pač dogovoril za boljši posel? In še, da so nekako veseli, da mu je županska kandidatura spodletela, ker bi se morali v nasprotnem primeru z njim ukvarjati še na kakšni drugi inštanci? In spet – zakaj nimajo takih situacij predvidenih vnaprej? Zakaj se vedno čaka do konca oziroma do dejanske izvedbe prekrška? Spet mi pride na misel slika norca z mačeto. “Naj me nekdo ustavi, prosim vas!”

O podjetjih direktorja Jurenca pa da je “g. Jurenec vnaprej obvestil lastnike družbe Antenna TV SL, saj je bilo podjetje VSN d.o.o. ustanovljeno že leta 2006, njegovo delovanje pa ni povezano z dejavnostjo družbe Antenna TV SL.”

Tudi tukaj se izognejo vprašanju. OK, da so razmerja transparentna, je dobro. A to pomeni, da konflikta interesov ni? In kaj to pomeni za delovanje generalnega direktorja? V mariborskem primeru vsaj to, da se je vsebina, ki jo je Jurenec dobil v vlogi generalnega direktorja Planet TV znašla tudi na portalu lastnika zasebnega podjetja Jurenca, ki bi do nje brez prve funkcije mogoče prišel težje. In kaj to pomeni za delovanje Planet TV?

***

Ko boste torej naslednjič preklopili na oddajo Danes na Planet TV, se zavedajte, da imajo glede etike in zakonitosti zelo specifičen odnos. Da od vas pričakujejo, da boste kritično spremljali njihovo poročanje in sporne prakse prijavljali častnemu razsodišču, medijskemu inšpektorju in agenciji za elektronske komunikacije. Da jim ne boste verjeli na besedo. In da sami ne bodo odreagirali, dokler jih k tem ne boste pozvali VI.