Zaključek sage Sin City je ponovno pripoved o maščevanju, upanju in silah zla, ki posameznika ne pustijo pri miru. Continue reading →

Prvi del tretjega dela serije The League of Extraordinary Gentlemen nam ob prelomu tisočletja ponudbi vpogled v drugo generacijo društva, ki še vedno dela kaotični red po Londonu. Continue reading →

V tretjem delu najbolj krute španske telenovele imajo glavno besedo kurbe. In veliko orožja. Continue reading →

Izbrane dogodivščine najhujšega fizikalca iz vesolja Marvel. There WILL be blood… Continue reading →

Ena bolj pretresljivih zgodb o ljudeh, ki so preživeli drugo svetovno vojno in o njihovih sinovih z izrednim smislom za (samo)refleksijo. Continue reading →

Tony Stark v svoji best of izdaji. Zelo dobro povzema bistvo tega atipičnega superjunaka iz vesolja Marvel. Continue reading →

Zgodbe o Jacku Razparaču harajo po Londonu, poganja pa jih domišljija Alana Moora. Continue reading →

Vse bolj se zdi, da v Sin Cityju vladajo ženske. Moški so samo lutke, sužnji, medtem ko ženske načrtujejo, vodijo in grešijo. Sin City je ženska.

Če je bil prvi del namenjen obračunavanju z ideologijo, je v drugem delu na tapeti denar. Hard cash. Dwight McCarthy, zasebni detektiv, trpi. Na zasebnem in službenem področju. Kriva je Ava, femme fatale, ki mu meša glavo in ga spreminja v sužnja brez možganov.

McCarthy tako v prvem delu zgodbe deluje kot Avin vitez, ki jo skuša ubraniti pred vsem slabim tega sveta, na sredini pa ugotovi, da je bil zaveden in da je Ava glavni negativni lik v tej zgodbi.

Knjiga je časovno umeščena vzporedno s prvim delom, v nekaterih delih vidimo še živega Marva, ki tokratnemu glavnemu junaku celo pomaga pri odkrivaju temnega sveta fatalke, ki moške ubija kot po tekočem traku.

Vsebine je manj kot v prvem delu, prav zaradi tega pa je celotna zadeva hitrejša. Grafika je še vedno ostro črno-bela, dialogi še vedno ravno prav noirovski. Kot celota je sicer šibkejša kot prvi del, vseeno pa dovolj zanimiva, da ne trpi za klasičnim sindromov nadaljevanj. Sin City je pač sin city…

Da Marv ne bo videl več kot enega nadaljevanja šestdelnega epa Sin City, ti je jasno že z naslovke prvega dela. Marv izgleda kot blueprint za definicijo omare, hkrati pa svetu napove vojno zaradi “edine kurbe, ki mu je dala zastonj”.

Sin City sem sicer prvič videl v filmski podobi in mogoče mi strip sede ravno zaradi tega. Mickey Rourke je po mojem mnenju zelo dobro poštekal robustnega Marva, ki rine z glavo skozi zid in pri tem ne jemlje ujetnikov. Tudi v stripu The hard goodbye je v prvem planu zarota na najvišjem nivoju, ki se počasi seseda sama vase, ko se vanjo zaleti pijanec, pretepač in bivši zapornik s psihotičnimi motnjami.

Mesto in Marv sta eno. Ko vsi normalni bežijo, se Marv reži: “I like it here!” Tudi na koncu, ko je jasno, da bo kazen dohitela zločinca in sedi na električnem stolu je sarkastičen. “Dajmo, molite hitreje, nimam časa!”

Strip je črnobel in zelo noirovsko vizualen. Kot bi gledal storyboard za film. Paneli so mastni od črne barve, dialogi in monologi so zelo skopi, a toliko bolj pomenski. Tukaj noben ne pozdravlja, nihče ne reče “Na zdravje!” in nihče ne ve, koliko je ura. Vsi vedo eno stvar – konec se bliža.

Čeprav je v filmu več vsebine, saj so scenaristi združili več zgodb iz različnih delov sekstologije (več na imdb), je strip bolj natančen in zgodbo o mrtvi kurbi in živemu norcu opiše z večjim številom podrobnosti in in večimi podzgodbami. Vseeno je Marv v moji glavi neločljivo povezan z Mickeyjem. Film in strip sta v tem primeru res dobra simbioza. Komaj čakam na nadaljevanje…

Če se pod strip podpiše Frank Miller, lahko skoraj vedno pričakuješ tri stvari – noir, noir in še malo noirja. Strip Batman: The Dark Knight Returns namreč junaka Gotham Cityja sreča v penziji. Dobesedno. Batman se v gumo oblači samo še za rafting, mesto pa preplavljajo mutantske sile, ki si podrejajo vse živo in mrtvo. Noir. Dogajanje je pretežno umeščeno v temne ulice, polne dreka in dežja. Noir. Vsi kadijo. Noir.

Bruce Wayne torej obleče svojega delovnega pajaca in se odpravi ven. Med mutante, v dež. Vsega ima dovolj, zafrkavajo ga starostne tegobe in ostali nepridipravi, Superman pa v imenu ZDA tolče po Rusih.

Čakaj…kdo? Superman?!

Millerju tokrat uspe združiti dva neksusa, Gotham City in Metropolis. Vsak ima svojega heroja, Superman je zadolžen za zunanjo politiko, Batman je bolj policijski tip. Frank odzumira Gotham City in ga umesti na zemljevid ZDA. ZDA, ki imajo predsednika (očitna parodija Georga Busha – strip je izhajal v letu 1986!) in kup težav, tako da mutanti v enemu od ameriških mest niso visoka predsedniška prioriteta. Vendar Batman ni sam.

Poleg pretepa med Supermanom in Batmanom, kjer obleži…ne bom povedal kdo…Frank zagreši še eno blasfemijo. Robin je ženska. Še ženska ne. Mula. Otrok ceste. Pravi Robin, Batmanov prvi partner, je umrl. Ne fizično, samo psihično. Fizično je vodja mutantov, kar temnemu vitezu prinaša nove konflikte. Ubiti mora prijatelja, da bi premagal sovražnika. Noir.

Strip je kompleksen. Zgodba, detajli, liki…Miller vse skupaj zelo podrobno opiše in oživi, meni osebno je bilo zelo všeč norčevanje iz medijev, ki jih Frank v zgodbi umesti nekam med generatorje nepotrebne panike in mrhovinarje, ki komaj čakajo, da bodo ljudje začeli paničariti. Strip je kaotičen. Grafična podoba zelo dobro sledi naraciji, strani so zelo neregularne, kaos je edina stalnica, ki se kaže v risbah, tekstu in vsem ostalim. Strip je zelo dober. Bonus – To je samo prvi del.

Cena: 12 €
Strani: 224