Now, me and lady Baya have an agreement. Until further notice…no kids.
Some have other type of agreement. Kids! Lots of them! Kids by the barrel!
They are called parents and they form a very tight blogging sub-community. Some are OK, some are medicore but some…some really take the Bizzaro-Mondo cake.
There are three layers of bizzarness I want to adress here. And if you`ll start with “Why are you reading it then?“…please.
Layer no. 1 – The details
The blog is rich with data and regulary updated, the only problem is that most of the data is pure unfiltered crap. OK, I am not exactly content man myself, but please…you don`t have to blog every time your kid takes a shit. And one other thing…all young parents bitch about how hard it is to handle a kid. And they have time to blog about it as well? Something`s off here…
Layer no. 2 – The language
This is one of those blogs when you have to double-check the age of the blogger. It`s like “Damn, this kid is dumb” and then realizing “Holy shit! He`s 25 years old!“. If your vocabulary turns into this when you become a parent, I`m getting vasectomized today!
Layer no. 3 – The content
I see parenting blogs as a learning tool mostly. Sharing the experience, making it easier for the ones that are having a baby after you. This blog is saying – become a parent, loose a brain. Very creepy. There`s not a single shred of decent information that is relevant to the young parents.
Summa Summarum – Scary and bizzare. This is almost like Smrketa blog. Only worse.
Pingback: Link več « Doživljanje starševstva
Ej, Smrketa je bila zakon! Nič čez Smrketo, lepo prosim. Bila je najbolj zabavna blogovska manipulacija. Številne bralce je zdrmala in prijetno nategnila.
Ampak tole starševstvo je pa res neberljivo. Danes smo se zbudili, pojedli 3 žličke kašice in se pokakali …
Evo Keks, zato te ne maram. 😉
Cause I am honest?
I don`t get it, Nymphee.
In kaj imaš od te odkritosti? Oz. kaj ima od nje kdo drug? Čemu je namenjena? Jst tut ne štekam Keks. Verjetno si čist fajn poba, ampak tole navajanje blogov, ki so ti out oz. ki jih ti ne štekaš, mi je že od vsega začetka antipatično. Odkritost je že fajn in glede dotičnega bloga bi se s teboj celo strinjala, ampak obstajamo različni ljudje in obstajajo različni okusi. Mene pri blogih recimo navdušuje ravno to, da se za vsakogar nekaj najde. Želje po zgražanju nad tistim kar mi ne paše pa pač nimam. Navsezadnje me to, da nekateri pišejo bloge, ki mi niso všeč, prav nič ne boli niti mi ne kvari kvalitete življenja. Štekaš zdaj kaj bolj?
Še tole sem pozabila.
Po drugi strani pa lahko to isto zgražanje zaboli ljudi, ki mi nič nočejo. Do tega pa mi spet ni. In to bi bilo približno vse, kar je za štekat. 😉
> Čemu je namenjena?
Cemu? Ja, predstavljaj si, da ti vsak rece, da si poosebljena lepota, zaradi tega, ker je vljuden, ne ker je odkrit. Nikoli ne bi izvedela, da imas velik nos! ;>
Odkritost je zato, da se ljudje ne obnasajo hinavsko. Na zalost je dandanes to precej bolj zazeljeno. Vazno, da si z vsemi prijazen in te imajo vsi radi. Bruh in bljeh.
No, z odkritostjo pa mora priti tudi obzirnost… Obvezno.
Kit, bi te mogoče pobralo, če bi se enkrat držal teme?
Odkritost opisanem smislu si komajda zasluži to poimenovanje. Ne razumem je in ne podpiram. Čekirati bloge in potem na svojem blogu opisovati kdo je ql in kdo piše sranje se mi zdi zgrešeno in brez posebnega smisla. Ima pa Keks do tega vso pravico, posledično pa imam tudi jaz pravico, da ga zaradi te njegove lastnosti ne maram (kolikor se pač lahko ‘ne mara’ človeka, ki ga ne poznaš seveda).
In če se še direktno dotaknem tvojega komentarja. Da sem poosebljena lepota mi ni rekel še nihče. Moj nos pa je v skladu z mojo velikostjo in kakšen natančno je sem opazila že davno preden sem sploh vedela da obstajaš. Ne lasti si torej prevelikih zaslug. 😉
In mimogrede, tudi tisti, ki mislijo da so zelo odkriti, znajo v vsej svoji odkritosti biti zelo hinavski. Sicer je pa vse stvar percepcije, ane. 😉
Erm…pri meni je stvar naslednja. Najprej o konkretnem primeru. Blogi, ki so fini, so pri meni v blogrollu. Tisti, ki so v redu, niso pa nek superlativ za moje pojme, jih ne omenjam. Tisti, ki so mi pa bedni, jih pa pljuvam v prispevkih. Namen? Čisto enostavno. Kritika medija. Nič več in nič manj. Če pa ljudje to drugače razumejo…sorry, ampak jaz jih ne bom učil.
Kar se pa iskrenosti in nesramnosti tiče…to pa je percepcija. Vrednostna sodba. Sem se ne bom spuščal, ker ni enoznačnih pojmov.
Sj ql Keks. Samo slišala sem, da te je zanimalo zakaj te ne maram in sem ti hotela odgovorit na vprašanje. 😉
Nimfetka. V tem se popolnoma strinjam s teboj. Meni se tudi zdi nepotrebno govoriti o kul blogih in nekul blogih. Ljudje smo razlicni in tudi blogi so razlicni. Pa saj je logicno ane? Potem se pac tisti razlicni blogerji med seboj pogrupirajo, ker jim njihov nacin odgovarja. Hvala bogu! Nimfetka, mogoce bi morala o tem svojem pogledu izobraziti se kaksno od svojih prijateljic. Svojcas so zaljivke in kritike kar dezevale. 🙂
Aja. Domna pa razumem, da pise o tem. Temu se rece poklicna deformacija. Tudi jaz jo imam na svojem podrocju. Vcasih si clovek enostavno ne more pomagati.
Draga Gaby, komentarji so malček dugačna zadeva, kot post ravno na to temo. Drugače pa tudi prijateljice vedo moje mnenje. Nimam ravno navade držati jezika za zobmi. Najrajši se pa v ‘babje prepire’ sploh ne spuščam. 😉
Če pišeš blog, se tako ali tako izpostavljaš. In če se izpostavljaš, ima javnost pravico do kritike in hvale. In edina razlika med komentarjem in prispevkom na to temo je, da je prispevek pač bolj viden in “bolj javen”.