»Meje mojega strežnika so meje mojega sveta«

09.01.2007Osebno

Da so blogi vstopili v medijsko sliko, je jasno. Na tako majhnem medijskem prostoru, kot je Slovenija, se je v zadnjem letu zgodila prava eksplozija blogov, ki jo lahko primerjamo z razvojem tega ljudskega medija drugod po svetu.

Trenutno so v Sloveniji štirje močni centri, okrog katerih se je zbralo največ blogov. Prvi grozd je največji ponudnik dostopa do spleta, SiOL in njegov portal Blogos. Čeprav je SiOL zadnji vstopil na področje ponujanja brezplačnih spletnih dnevnikov (blogov), je trenutno na prvem mestu po odmevnosti in vplivnosti. K njegovi »razvpitosti« so pripomogli »hišni« blogerji, prva tožba na področju blogov in dobra oglaševalska kampanja. Blogerji so zapuščali svoje prehodne strežnike in se selili na Blogos, pritisk vrstnikov pa je bil tako močan, da je selitev postala skoraj obvezna. Nihče ni upošteval prednosti in slabosti, glavni magnet je bila znamka.

Drugi grozd je Večer in Večerov blog. Večer je prvi začel združevati vsebine na blogih in vsebine tiskanih izdaj, kar je pripomoglo k njegovi priljubljenosti in zagnanosti piscev blogov. Večer odlikuje tudi zelo človeški odnos upravnika strežnika, ki s svojimi uporabniki komunicira preko večih kanalov in jim pomaga ter svetuje.

Tretji grozd je Delo in portal TudiTi, ki je pred kratkim doživel stilistično preobrazbo. Delo je bilo na slovenskem področju prvi ponudnik brezplačnih blogov, vseeno pa sta ga prehitela tako Večer kot SiOL – razlog je bil delovo nepoznavanja medija in neodzivnost administratorjev.

Četrti grozd je eDnevnik, ki ga mnogi združujejo s časopisno hišo Dnevnik, v resnici pa ta dva medija nista povezana. eDnevnik je v primerjavi z Večerom in SiOLom manj vpliven, hkrati pa se je na njem oblikovala najmočnejša skupina blogerjev.

Enega od razlogov izbora platforme (popularnost) smo že omenili. Drugi razlog je ideološka navezanost na opcijo, ki jo medij predstavlja. SiOL s svojo japijevsko filozofijo meri na najširši krog uporabnikov, hkrati pa je od vseh štirih najbolj komercialen in na prvi pogled ideološko najmanj obremenjen. Dejstvo, da je SiOL državno podjetje, nima vpliva. eDnevnik predstavlja najbolj neodvisno platformo, kjer se administratorji skorajda ne ločijo od »navadnih« uporabnikov, kar še pripomore k krepitvi skupinske zavesti. Z zelo aktivnim administratorjem, ki blogerjem pomaga in jih spodbuja, se lahko pohvali tudi Večer. Delo pa po mojem mnenju rešuje samo dejstvo, da je bil prvi slovenski ponudnik in navkljub nedavnemu preoblikovanju portala nima vodilnega momenta privlačnosti, ki bi bil tako izrazit kot pri drugih dveh.

Vsak od grozdov ima lasten imenik blogov, ki uporabniku pregledovanje blogov zelo olajšajo, hkrati pa se ravno zaradi med seboj neprimerljivih imenikov uporabnik velikokrat ne zaveda, da so blogi tudi zunaj strežnika, na katerem on gostuje.

V Sloveniji tako blogi delujejo kot izrazito segregacijsko orodje, kjer se uporabniki delijo glede na uporabljeno platformo. Na vsakem grozdu tako zasledimo enaka vprašanja, enake debate in enake odgovore, kar kaže na nezaznavanje blogosfere s strani blogerjev. Meje mojega strežnika so meje mojega sveta.

V Sloveniji zato ne moremo govoriti o nacionalni blogosferi, saj so blogi zelo nepovezani, se ne referirajo in branijo »svoj« strežnik. Čeprav obstajajo »neodvisni« imeniki blogov, ki niso vezani na posameznega ponudnika, delujejo pa na principu samoprijave, se za vpis v te imenike odloča zelo majhen del vse blogosfere1.

Nevarnosti tako nepovezane blogosfere so mnogotere. Skupnost se ne zaveda lastnih članov, kar vodi do nezmožnosti mobilizacije. Ker se blogi ne povezujejo in ne referirajo, to spremeni dojemanje namena blogov. Ljudski medij tako postane zasebna komunikacija, namenjena izbranim posameznikom, ki pa je paradoksalno vseeno dostopna vsem. Iz tega sledi tudi odklanjanje referiranja in citiranja virov informacij, ki jih blogerji objavljajo na svojih blogih ter kraja intelektualne lastnine, ki v večini primerov ostane nekaznovana ravno zaradi »razdalj« med blogi. Več skupin pomeni tudi manjšo splošno prepoznavnost in posledično manjšo moč vpliva na družbeno dogajanje.

Do neke mere je kriva tudi semantična pretvorba termina blog. »Dnevnik« v slovenščini konotira nekaj zasebnega, osebnega, medtem ko je blog izrazito ekstrovertirana in javna oblika komuniciranja. Blogerji torej sami stremijo k čimvečji zaprtosti svojega bloga ter zavračajo združevanje in kolektivnost. K »zaprtosti« slovenske blogosfere prispevajo tudi administratorji strežnikov, saj se med njimi odvija boj za popularnost in čimvečje število uporabnikov, ki rezultira v večjem oglaševalskem deležu. S takim odnosom do blogosfere administratorji še dodatno pripomorejo k segregaciji blogerjev. Na koncu so za segregacijo posredno krivi tudi bralci, ki bloge berejo zelo nekritično2 in pasivno – tako so določeni blogi izpostavljeni čisto po nepotrebnem, medtem ko drugi po krivici samevajo. Sklenemo lahko, da ne glede na atomiziranosti blogosfere tukaj ne gre za model popolne konkurence, z veliko ponudniki in veliko potrošniki, saj so nekateri v priviligiranem položaju, kar kaže bolj na oligopol.

Rešitve je v vzgajanju občinstva. Zavedanje blogosfere onkraj enega strežnika je ključno za razumevanje tega novega medija, ki se širi z neverjetno hitrostjo. Bolj ko se bodo »klasični« mediji in uporabniki ukvarjali z blogom kot entiteto, manj bodo razumeli, zakaj je blog kolektivni medij. In bolj kot bodo fascinirani nad blogom kot orodjem, manj ga bodo znali uporabljati.

Način vzgoje je vprašljiv. Ker blog ni »izum akademije«, morata občinstvo ter ustvarjalci o blogih sama najti informacije. Trenutno vlada na trgu manko kvalitetnih informacij, ki bi blogosfero predstavljale v njeni celoti, razlog pa je v slabi medijski pokritosti različnih aspektov blogosfere. Večina medijev se namreč ukvarja predvsem z osebnimi spletnimi dnevniki, ki pa za razvoj blogosfere po mojem strokovnem mnenju niso zanimivi in predstavljajo njeno mrtvo vejo. Vseeno se ideja osebnih blogov z medijsko pozornostjo tako reproducira in dobiva veliko več pozornosti od ostali načinov uporabe, kar vodi do omejevanja pomenov fenomena.

Delna rešitev leži v t.i. »celebrity bloggers«, torej piscih spletnih dnevnikov, ki svojo karizmo klasičnih medijev pretakajo na ta »nov medij.« Pisci kot so Jonas Žnidaršič, Miha Guštin, Marko Crnkovič… bi lahko delovali kot posredniki znanja in učitelji tega novega medija. Vseeno zaenkrat pri njih ni opaziti tega interesa oziroma so posamezne »učne ure« zelo redke, tako da ne moremo govoriti o pravem prenosu znanja na širšo populacijo.

Blogerjem bi bilo potrebno celostno prikazati kolektivni moment, ki poganja druge nacionalne blogosfere. Izpostaviti bi bilo potrebno dobre prakse na globalnem in lokalnem nivoju3 , iz katerih bi uporabniki lahko dobili informacije, ki bi jim pomagale razumeti in uporabljati blog. Bloge bi bilo treba pripeljati ob bok množičnim medijem in jih priznati kot vir informacij4 , ki napajajo množične medije. S prepoznanjem blogov s strani množičnih medijev bi poskočila tudi razgledanost piscev, ki bi tako videli onkraj lastnega strežnika in se tako združili v nacionalno-globalno sfero blogov.

To se seveda ne bo zgodilo tako hitro, saj so informacije na tako majhnem področju kot je Slovenija, izredno dragoceno blago in množični mediji se bodo svojega oligopola oklepali, dokler bo to le mogoče in dokler se proti njim ne bo obrnila javnost. Vendar bo takrat za množične medije že prepozno.

—–

Opombe:

1. Na portalu siblogs.com je vpisanih nekaj čez 350 700 blogov, samo SiOL pa ima več kot 2000 blogerjev. Tudi portal sloblogi.net ima le nekaj čez 600 vpisov.
2. Pri nekaterih bralcih je eden glavnih kriterijev za branje tudi grafični izgled bloga.
3. Več o tem v članku “Spletni dnevniki in njihov demokratični potencial”, objavljenim v reviji Medijska preža in na portalu E-demokracija.si
4.V slovenskem medijskem prostoru se informacije iz spletnih dnevnikov navaja s frazo »po spletu kroži«, ki je nezadostna in za pisca bloga žaljiva (za enega od primerov navedenega »citiranja« glej spletni dnevnik Janija Severja)

 

46 komentarjev na “»Meje mojega strežnika so meje mojega sveta«

  1. Robi

    Pošten prispevek, vendar pa me moti nekaj stvari:

    1. Blogerski grozdi – praviš, da je na prvem mestu SiOL, na drugem Večer, na tretjem Delo, na četrtek eDnevnik, ipd… Po kakšnih kriterijih? Lahko to podkrepiš z dokazi? Če da – kje so? Obstajajo kakšne številke? No, obstajajo, ampak dvomim, da si si jih pogledal, če pa si, nisi navedel vira (namig: poskus postavitve blogov v prostor je v članku, ki je bil objavljen v januarski številki revije Moj Mikro, nosi naslov “Slovenski blogi v številkah”, podpisan pa sem tudi jaz). Zgrešil si še en ‘grozd’ – Blogger. Procentualno nezanemarljiv delež slovenskih blogerjev še vedno uporablja njihovo platformo!

    Sam osebno bi se izogibal rangiranju, kot si se ga lotil ti.

    2. Res je – problem je v vzgoji blogerjev in zaprtosti v lastne okvirje. Dvomim pa, da so krivi administratorji. No, posredno, neposredno pa ne. Primer, da temu v splošnem ni tako, je Večer, ki nima problemov s ‘promocijo’ drugih blogerskih sistemov.

    Problem pa je tudi v tehnični dovršenosti in konec koncev izgledu bloga. eDnevnik bo tisti trenutek, ko se bo odločil prevetriti svoje grafične predloge, pridobil na veljavi, ker zaradi popolnoma neprimerne uporabe barv (svetle črke na temni podlagi) odvrača precejšen del bralcev, premore pa ogromno dobrih piscev.

    3. Število blogov, vpisanih v oba imenika blogov. Dvomim, da jih je na si.blogs samo 350 (govorilo se je o številki 1000), na SloBlogih je pa številka kar prava. Če se naslonim na oceno, koliko blogov v slovenskem jeziku dejansko obstaja (rekel bi da kakšne 10000, največ), potem to predstavlja med 5-10% celotne blog populacije, kar se mi ne zdi slabo!

    Toliko zaenkrat.

     
  2. Domen

    – Glede si.blogs se opravičujem in popravljam številko. Gledal sem namreč samo aktivne bloge.

    – Blogger zagotovo predstavlja signifikanten delež slovenskih blogerjev, vseeno pa menim, da je vseeno dokaj “odmaknjen” od slovenskih strežnikov (linkanje je zelo redko – nepreverjeno)

    – Nisem jih mislil rangirat, temveč samo naštet. Blogos ni prvi in eDnevnik ni zadnji.

     
  3. franc

    Hvaležno sem prebral prispevek, ki ga je koristno dopolnil Robijev komentar. Morda bi zdaj veljalo še kakšno poglobljeno besedo nameniti “blog-agregatorjem”, ki so pogosto povezani z “news-agregatorji” in bi nam, manj “blogopismenim”, bil koristen kažipot. Hvala vnaprej.

     
  4. had

    @franc: sicer zelo nerad to pocnem, pa bom tokrat naredil spremembo.. namrec v komentar bom prilepil link http://www.had.si/blog/2006/12/11/blog-agregati/ , kjer sem ze pisal o agregatih.. zaenkrat jih ni veliko.. nekaj sem jih tudi izpustil, ker ne pobirajo novic samo z blogov, ampak z vseh razlicnih medijev..

    res je domen.. zadel si zebljico na glavico.. to je problem, da je vsak na svoji strani mize in da si jo ne deli z drugimi.. predvsem se to opaza sedaj, ko imajo doloceni blogerji, ki ali na svojih platformah, ali pa na bloggerju ze dalj casa pisejo bloge, veliko dobrih objav, pa niso nikjer citirane, ali pa linkane.. linka se vse znotraj enega sistema.. sicer sam, kot predstavnik AW, poskusam vsaj enkrat tedensko to malce spremeniti, ampak je tezko, kajti problem je, da ne morem pregledati vseh blogov, kaj sele prebrati.. in dejansko opazam, da se vsakodnevno pojavljajo novi, dobri pisci blogov, ki pa jih nihce ne opazi.. pa vendar se tukaj spet vracamo na temeljna vprasanja o blogih..

     
  5. RazbOjniK

    Zanimiv zapis. Še nekaj mojih pogledov:

    Strinjam se, da so omenjene platforme praktično edine, o katerih se v tem trenutku splača resno razpravljati. Prav tako se strinjam, da je SiOL Blogos najvplivnejši, to pa predvsem, ker je (kot ugotavljaš) najbolj komercialen ter daleč najbolj oglaševan oziroma promoviran, vendar ni največji, pa tudi po tehnični izvedbi ni na vrhu.

    Vendar pa po mojem mnenju močno precenjuješ pomen in vpliv platform dveh velikih slovenskih časopisnih hiš. Pravzaprav je slednje edini razlog, zaradi katerih se jih sploh splača tukaj omenjati, drugače pa je njun pomen za slovensko blogosfero po mojem mnenju vedno bolj zanemarljiv.
    Delo je svoj čas imelo vse, bili so pravi čas na sceni, imeli so ime in medijsko/kapitalski background, a so sredi leta (verjetno vemo kako) zapravili svoje dobro ime in zaupanje uporabnikov in od tega se nikoli več ne bodo pobrali. Njihov vlak je že zdavnaj odpeljal.
    Večer (oziroma Zvone) se trudi, vendar si bo moral slej kot prej priznati, da bojuje vojno z mlini na veter (če ne on, pa bodo verjetno to ugotovili njegovi nadrejeni). Vedno je na razpolago, komunicira z uporabniki, celo objavlja njihove prispevke v tiskani izdaji, a število njihovih blogov ne gre nikamor in se ne more približati niti prvemu tisočaku. Imam svojo razlago zakaj je tako, vsekakor pa je Zvonetu treba priznati, da se trudi in da si gotovo veliko bolj zasluži uspeh kot oni na SiOL blogosu.:). Vendar pa žal so mu prav SiOLovci speljali še tisto, v čemer je imel prednost – kvalitetne pisce – ki so povečini že vsi odprli paralelne bloge pri Siolu in po moje je samo še vprašanje časa, kdaj bodo dokončno “presedlali”.

    Pa smo pri eDnevniku. Prav imaš, najbolj neodvisna platforma, z daleč (ampak res daleč) najmanj kapitalskega in medijskega backgrounda, vendar predstavlja največjo skupnost blogerjev v Sloveniji. Res pa je, da na spletni sceni in tudi v konvencionalnih medijih (še) ni tako vplivna, kot recimo SiOL Blogos. Razloga za to sta po mojem mnenju dva.
    Prvi je prav v tem, da zanjo ne stoji neka bogata uveljavljena korporacijska tržna znamka, zaradi česar jo, pač po principih potrošniškega kapitalizma, brez problema gladko ignorirajo vsi pomembnejši mediji. Namerno spregledana pa je tudi s strani tistih, ki po istih principih priznavajo samo tisto, kar po vrednotnih kriterijih te družbe že nekaj pomeni, ima »ime«, je »in« ter je trendovsko.
    Drugi razlog pa je v različnem pristopu tipičnih uporabnikov posameznih blogerskih platform pri prioritetah pisanja svojega bloga. Večina piscev na eDnevniku namreč kot primerni cilj ne postavlja samopromocije za vsako ceno in ustvarjanja blogerskega imena na podlagi principov sodobnega marketinga. Več namreč stavijo na kvaliteto in sporočilnost vsebine svojega bloga, tudi za ceno tega, da so v senci tistih, ki se kontinuirano pojavljajo »vsepovsod« in »vsakokrat«. Vendar sam optimistično menim, da je prevlada kvantitete pred kvaliteto zgolj kratkoročna zmagovita strategija pri razvoju in rasti naše blogosfere, katera bo slej kot prej prerasla svoje »pubertetniške čase« in v »dobi odraslosti« v ospredje naplavila zgolj kvalitetne bloge, ne glede na platformo in kvantiteto objavljanja. In takrat sem prepričan, da bo vpliv najboljših eDnevnikovih piscev strahovito narasel.

    Rad bi se še dotaknil Robijeve navedbe o uporabi neprimernih barv pri ponujenih platformah eDnevnika. Povsem razumem njegov point (tudi Hirkani je svoj čas pisala, da jo pisanost barv moti), vendar ne eDnevniku vidimo prednost prav v tem, da našim blogerjem omogočamo ne samo, da si zberejo eno izmed petdesetih ponujenih platform, ampak da si jo sami oblikujejo, vključno z barvnimi odtenki ozadij in pisave. Verjemite mi, da večina pripravljenih platform temelji na čim bolj vidnem in očem prijaznem kontrastu »pisava-background«, vendar za ceno tega naših članov nimamo namena omejevati pri lastni ustvarjalnosti in domiselnosti, ko gre za njihove bloge. Navsezadnje je prav izražanje slednjih eden temeljnih ciljev bloganja, pa če gre zgolj za tekstovni zapis, ali pa za neko drugo obliko sproščanja človeške kreativnosti.

    Domen, vem, da se v temle dolgem komentarju nisem prida dotaknil poante tvojega zapisa. Lahko pa ti za konec z rahlo noto iskrene sarkastične hudomušnosti priznam, da tudi na eDnevniku nismo najbolj navdušeni nad segregacijo slovenske blogosfere. Veliko raje bi recimo videli, da bi se vsa združila na eDnevniku. 🙂
    No, morda pa lahko midva skupaj SiOL Blogosu pošljeva pismo, v katerem jih pozoveva, da se v dobro slovenskega bloganja in odprave segregacije ukinejo. Glede na to, da radi povedo, da jim za slovenski splet ni vseeno, se bodo z najino pobudo gotovo strinjali! :))

     
  6. Jonas

    Na prvih sestankih s SiOL-om sem venomer ponavljal “Fantje, ni važno kje črke ležijo, važno je da jih zberemo in uredimo”. Blogos sem si predstavljal kot RSS mashup z vseh vetrov (a urejen z neko uredniško politiko), pa je marketing zmagal in SiOL raje ujčka svoje gnezdece, priložnost zamujena. Zdaj pa so začeli vmes vtikati še svoje PR bloge pod nekakšno korporativno pretvezo in mimo Crnkovičevega urednikovanja. Admini se pa igrajo s softverskimi plugini (koji kurac rabim Snap, knofe in tag-oblake, kdo je tega prosil?). Slabo kaže. Upam, da podobne napake ne ponovimo pri vest.si (ja, tam sem tudi zraven).

    Pri drugih ponudnikih je seveda podobna zadrega, vsi bi radi bili Google (bog i batina), namesto da bi se vprašali, česa si želi bralec.

    Domen meni:
    > ” (dotični blogerji) bi lahko delovali kot posredniki znanja in učitelji tega novega medija…”

    Zmenjeno.

    -Jonas

     
  7. Hirkani

    Zanimiv in dober prispevek, Domen.

    Me pa resno zanima: koliko pa nas je tistih “neodvisnih”, ki smo na svojih domenah in serverjih? Verjetno tudi ne zanemarljivo malo? Robi, lahko s Sloblogov kakšno število?

    Lep zbirek slovenskih blogov je tudi na wordpress.com (dot com, ne dot org).

    Glede grafičnih podob, Razbojnik, razumem, da si ljudje nastavijo po svoje in okusi so različni. Vseeno je meni osebno, poudarjam meni osebno, ravno zaradi grafike težko brati e-Dnevnikove bloge. Morda zato, ker nosim očala :devil:

     
  8. Robi

    @Razbojnik: dokler ne popraviti grafičnih predlog, jaz blogov iz eDnevnika ne bom bral. Če priznaš ali pa ne jih je večina zanič (ali pa vsaj popolnoma neprimernih za branje) in tam se demokracija (kar se urejanja predlog tiče) konča.

    Si pa pravi PR eDnevnika.

    @Jonas: to, kar si si ti predstavljal za Blogos, je bila tudi moja ideja (kot del SloBlogov), ampak sem prišel do spoznanja, da to ne sovpada s principom bloganja (po mojem mnenju). Kdo sem jaz, da bom rekel, kaj je dobro in kaj ne? Uredništvo? Ne bo šlo. Že Marku na Blogosu ne uspeva… Zato pa sem šel na SloBlogih v varianto, da uporabnik sam določi svojo listo in pregleda samo tiste. Meni se zdi najbolj pošteno (če se motim, naj me kdo popravi).

    Nasploh so SloBlogi narejeni v prvi vrsti tako, kot sem sam želel – brez navlake (pa bi lahko marsikaj navesil), s pogledom na to, kaj s stranjo želim doseči.

    @vsem: malo brezvezno je že, da se govori samo in le o tem. Praktično vsak mesec, ko manjka drugih tem, se začnejo podobni prispevki. Ima kdo kakšno idejo, kako to spremeniti? Ja? Lahko pomagam?

     
  9. Domen

    Robi, content quality mora prit od mase, ne od posameznikov. Mi lahko samo poučujemo in ponujamo dobre zglede. Potem je pa vse prepuščeno uporabnikom.

     
  10. ervinator

    Množici zaskrbljenih “bloggerjev”, predvsem tistim na SiOL-u pod vodstvom brezvzionarskega Crnkovića, bi rad sporočil: ne sekrirajte se za prihodnost spletnih dneevnikov! Zakaj bi bilo treba pisce svojih dnevnikov vzgajati, integrirati v neke aktivniške skupnosti in jih angažirati za višje cilje?! Spletni dnevnik je osebna stvar. Je posledica in sestavni del informacijske družbe. Je razširjen in se širi. Je najbolj naravna stvar na svetovnem spletu. Veliko se jih trudi ga podjarmiti, preoblikovati, zlorabiti. Ampak svetovni splet (in z njim spletni dnevniki) so močnejši od tega. Lahko se gremo futurizem, in nekateri ne morejo brez aktivizma, ampak večina bo splet uporabljala le kot svoj osebni dnevnik. Zapisane misli bodo na različne načine prišle do bralcev. Katera orodja se bodo še razvila v ta namen, si morda še težko predstavljamo. Ampak razvoj bo tekel bliskovito naprej, ker je kritična masa že presežena. Zapisi, ki kritizirajo obnašanje množice bloggerjev, ker da nekaj počnejo to in to ter da ne počnejo tega ali onega, bodo kmalu anahronizem. Kmalu se jim bomo smejali. Ne vem, kako se je takšna miselnost v Slovenijo prikradla in ponekod že močno zasidrala. Najgloblja sidra sem opazil na dnevnikih pri SiOL-u, kjer takšno stališče postaja konsezualno. Nad početjem SiOL-a se nekateri zgražajo. Meni pa je vseeno. Ker z njimi nisem povezan (nalašč!) in ker vem, da so za časom. Zgražam se le, ko se kak predstavnik te za-časom miselnosti (Crnković) pojavi na TV in nekaj v tri dni blebeta. Sicer pa mi je s strokovnega vidika zanimivo opazovati, kakšna je pot zgrešenih idej. Včasih se obnašajo kot epidemije z več epicentri, nekaj časa vztrajajo, se širijo, potem pa na ekponentno poniknejo. Povozi jih razvoj (čas). 🙂

     
  11. inspiron

    Mogoče malo off-topic, ampak vseeno:

    Nekako se ne morem znebiti občutka, da si nekateri pisci blogov z daljšim stažem “prisvajate” slo blog sceno. Prisvajate v smislu kako boste poučevali neuke, nanovo pečene piscev blogov, razlagali, kako se stvari streže ipd. Komentraji v stilu “MI lahko samo poučujemo in ponujamo dobre zglede”, ali pa “(dotični blogerji) bi lahko delovali kot posredniki znanja in učitelji tega novega medija…” samo potrjujejo VAŠE skrite želje (sploh bi rad enkrat dojel, kako se to loči, če že ločujete – med VAMI in NAMI?) po “biti nekaj več”.

    Ok, drugače povedano: who the fuck je zdej en Domen Savič ali pa Jonas Žnidaršič, da bo deloval kot POSREDNIK znanja o novem mediju ali pa celo “ponujal dobre zglede”? O čem boste pa izobraževali? Ali prav se piše kaša ali kascha? Al kakšno poučevanje bo to?

    Blog je MOJ spletni dnevnik. In niti pod razno si ne more nihče vzeti pravice, da mi daje dobre vzglede o tem, kako naj jaz pišem MOJ spletni dnevnik. Kaj je to – nek blogovski bonton? Da ne napišem kurac-pička govno-sisa, pa da sem objektiven pa da ne kršim blogovskega kodeksa? Ma dajte no…

    Druga, skoraj enako velika traparija na to temo je “kvaliteta bloga”. Pa o čem to sploh vi govorite? Kvaliteto MOJEGA bloga ocenjujem jaz sam (ali sem s svojim spletnim dnevnikom zadovoljen ali ne!), posredno pa mogoče število bralcev. Če na to kaj dam. Če pa ne, sem pa recimo blazno zadovoljen, ko naredim en lep fotopis v hribe in bom potem mogoče kdaj svojim otrokom pokazal, kje je ati 9.1.2007 bil. Vsekakor mi pa ne bo o kvaliteti mojega bloga sodil nek ON – nek, od sam sebe poklican, izkušen bloger.

    Tretja traparija je tista hadova in jonasova “linkajmo”. Spremljam rang 30 blogov in niti enkrat samkrat še nisem kliknil na eno povezavo od teh dotičnih blogerjev. Mene namreč zanima vsebina teh 30 blogov in ne to, kaj oni berejo. Briga me, kaj oni berejo. Briga me, kaj bere jonas žnidaršič. Mene zanima, kdaj bo spesnil Janeza Blonda – in to je to. Namesto “linkajmo” so veliko bolj prikladni ali agregati ali imeniki. Zato recimo uporabljam jaz slobloge. Tiste blogrole si pa lahko vtaknete nekam. Brezveze.

    Pa še tretja stvar: neodvisni blogerji. Koja je spet to sedaj nova neumnost? Ali sem zato, ker imam blog na Blogosu odvisen od siola? In ker imam še mirror na Večeru – sem odvisen oz Zvoneta? Je neodvisen bloger (po vaše tak, ki ima doma šrafua svoj WordPress na kakem linuxu) bolj neodvisen od mene? (Ok, ja, siol me lahko odklopi – ampak imam varno spravljene vse prispevke in jih dam drugam). Dokler jaz na svojem blogu lahko pišem kurac-pička-govno-sisa sem neodvisen. Pika. O čem je to torej sedaj debata – enlighten me?

     
  12. nimfa

    Ah Inspiron, to jaz ponavljam že od vsega začetka. Nekateri bi bloge na vsak način radi potisnili v neke okvire, kar bi, vsaj po mojem mnenju pripeljalo do izgube realne vrednosti blogov, ne pa do zvišanja. Sicer pa mislim, da je tudi to bolj boj z mlini na veter.

    Ne strinjam pa se glede linkanja, če je le to v kontekstu. S tem mislim predvsem na to, da je navajanje virov že tako povsem potrebna in legitimna komponenta bloganja, poleg tega pa se na ta način gradi še neka skupnost ali pa, če hočeš, pokaže na ljudi, bloge, ki bi bili bralcu tvojega potencialno zanimivi. Škode se s tem gotovo ne dela nobene pa tudi ‘skupnosti’ niso tako zelo zaprte, kot se to zdi Domnu. Če ima kdo željo po povezovanju v neko skupnost, bo to tudi storil, skupnost pa ga bo sprejela ali zavrnila – nič kaj drugače se ne dogaja v ‘realnem’ življenju in v tem ne vidim nobene zgodbe – če pa ima le željo po pisanju in tem, da ga nekdo bere, ga bo mogoče najti v spletnem imeniku ali pa ga bo kdo priporočil, če pa ima željo po pisanju in ne čuti potrebe po tem, da je bran, se pa tako ali tako nimamo kaj oglašati.

    Še vedno se mi zdi, da nekateri hočete za vsako ceno narediti iz qrca kozolec. Tudi Robi je že ugotovil, da se takšne debate pojavijo vsake toliko, zakaj je tako pa sama sploh ne bi ugibala.

    Mogoče pa nekateri nočete dojeti, da pri blogih v prvi vrsti ne stoji informacija, ampak mnenje in to je prednost, ne slabost.

     
  13. Domen

    @inspirion, nimfa: vaju ne razumem.

    Inspiron mi skuša poturiti neke totalitaristične težnje, jaz pa govorim samo o izobraževanju in informacijah. In tukaj se vidi mentaliteta slovenskih blogerjev. MOJ blog. Tako velike neumnosti pa še ne. In dejstvo, da ne veš, o čem bomo izobraževali, je še en dokaz, da nimaš pojma. Milo rečeno. Ker je pri blogih veliko več stvari kot samo MOJ blog. Nihče ni govoril o kvaliteti materiala. Nikoli nisem rekel, da smo v egalitarni družbi in da bi morali vsi pisati na isti način o istih zadevah. In se strinjam, kvaliteta bloga ni splošno enaka in o tem odloča občinstvo. Ampak pazi! Občinstvu je treba pokazati čim širši nabor blogov, da bodo lahko bolje ocenjevali. Razgledanost občinstva je skoraj bolj pomembna kot razgledanost blogerjev.

    Nimfa, ti si pa smešna. Ne samo, da boš urednica portala, kjer se bo bloge ocenjevalo, ampak hkrati s tem portalom postavljaš na laž tvojo celotno govoranco “od začetka”, kako bloge ne smemo kalupit. Blog-portali (siblogs, sloblogi, blogorama) so naredili največ škode za bloge. Tudi tvoje “če ima kdo željo po združevanju v skupnost…” je kontradiktorno. Po tvojem mnenju so skupnosti apriorne? Kura pred jajcem? Kako se bo neko združil v skupnosti, če slednja sploh še ne obstaja? Spomnim naj te tudi na tvoj lastni zapis iz decembra 2006, kjer pišeš: “…ampak samo dodatni fičr (bodisi primerjalno bodisi izobraževalno ali pa kako drugače)…” Primerjalno? Izobraževalno? Kaluuuuuuuuuuuuuuup!

    In oba sta se obesila na pisce blogov. Kaj pa vzgoja občinstva? Splošen pregled fenomena? Zame je pomembno, kdo so moji bralci. Ne koliko jih je, temveč kdo so. Kaj vedo. Kaj so že izkusili. Da vedo, da Carniola ni najboljši blog na svetu, samo zato, ker ga imajo vsi polinkanega, da Jonas ni bog in batina slovenske blogosfere in da je šele konjuktura posameznikov tisto, kar dela bloge res velike.

     
  14. inspiron

    Domen,

    ne ne – nič ti nočem poturiti: napisal sem le, da imam tak občutek (niti ni letelo direktno nate) – občutek pa me seveda lahko tudi vara. Ti boš itak najbolje zase vedel…

    In ja, evo, ti ponovim še enkrat “neumnost” za katero pač stojim: inspiron.blog.siol.net je MOJ blog. Jaz ga pišem, jaz ga ustvarjam – in je MOJ. Delno ga sicer soustvarjajo tudi bralci skozi komentarje (pa še to sem že večkrat razmišljal, da bi možnost komentiranja preprečil), ampak v osnovi ga pa ustvarjam jaz. Zato je moj. Jaz svojega bloga ne vidim kot nek cajtng ali pa nek informacijski medij, ki bo nadomeščal klasične medije in celo izpodrival novinarsko delo (ala TV, časopisi, radio, …). Če se bo to posredno zgodilo (in kdaj mogoče celo se) – potem prav, ampak to ni namen MOJEGA bloga. Ne, moj blog je moj osebni dnevnik in si jaz sam na meni ljub način sortiram svoje dnevne/tedenske dogodke. Če to kdo prebere – fajn. Če je breakthrough novica – prav. Če je za en drek – prav. Me veseli – padem pa ne na te finte.

    Fenomen bloganja?
    (Nepristranska) ažurnost informacij! Dogodki, ki se dogajajo “normalnim” ljudem in ki nikoli ne bi prišli v časopis/TV (tam je rezervirano za “pomembnejše ljudi”). Ta je zame najbolj pomemben (jonas je na TVju to lepo opisal: tam nekdo iz svoje hiše snema poplavo in kako se nekdo utaplja). Pristnost, torej!

    Potem sledita še podajanje mnenj/razmišljanja (v katerih potem bralstvo tudi najde svoje konfirmacije ala “glej, saj tam je pa nekdo, ki misli isto kot jaz”). Na koncu pa še voyeurstvo – pač gledanje “sosedu” pod kovter – to je vedno zanimivo. 😉

    Ampak, vseeno naj na svojih blogih (=spletnih dnevnikih) vsak počne kar hoče. Bralstvo? Bralstvo ni potrebno učiti – se bo izobrazilo samo. V bistvu se je že… Mogoče se samo ni “izobrazilo” tako, kot bi bilo vsem po godu? 🙂

     
  15. inspiron

    Uf, še tole sem pozabil (sedaj pa smetim z komentarji 😉 ):

    imaš pa prav, občinstvu je verjetno res treba pokazati cimveč blogov. Zato so agregati čisto OK – in če bi to naredil kakšen (odmeven) komercialni ponudnik (recimo hint: slovenskiblogi.siol.net), potem je to dovolj dobro. Ljudje bi se na to navadili (tako kot so se navadili na tistih top 5 slo (novičarskih) portalov) in potem imajo tam vse. Tisto “kar na počez linkajmo” nima efekta (blogrole), osebno pa včasih polinkam kakšen drug blog zapis, ki dopolnjuje mojega (primer: pofotkam RC avto modele in dam link še na prispevek off road RC avto modele od hada).

    Dosti zdej o tem. Pišimo SVOJE 😉 bloge in čimmanj klippinga na blogih!

     
  16. Robi

    Domen, s temle: “….Blog-portali (siblogs, sloblogi, blogorama) so naredili največ škode za bloge….” si povedal vse.

    Če ne bi bilo si.blogs, tudi tebe ne bi bilo. Jaz že vem, da ne bi vedel zate, in za to, kakšne bedarije včasih pišeš…

     
  17. nimfa

    Napisan sem imela že celoten odgovor, potem pa je ljudmila spet zasrala.

    Domen, bistvena razlika med tabo in mano je v tem, da jaz ponujam ljudem opcije, na podlagi katerih se odločajo sami, ti pa jim ponujaš opcije, za katere trdiš, da so edine pravilne.

    Poleg tega si oglej še definicijo kalupa in mogoče še definicijo blog agregata.

    Če ponudiš ljudem nekaj in jim dovoliš svobodno odločitev, to nikakor ni kalupiranje. Blog agregat pa ni agregat zame, ampak za vse ljudi. Če bi ga delala le po svojih željah, potem bi se zadeve lotila na tvoj način. Ker pa želje po tem nimam, sem dolžna upoštevati širši vidik in ne le svojega. Dolžna sem upoštevati tako želje piscev kot želje bralcev in to lahko rezultira le v neki srednji poti, kjer se nobeden ne bo počitil diskriminiranega. Ocenjevanje v tem kontekstu pomeni željo prenekaterega pisca blogov, bore malo teže pa ima pri bralcih. Če sklepam in poročil, ki mi jih vračata Statcounter in Google Analytics, so kliki iz ‘naj blogov’ na SloBlogih v veliki večini zgolj priložnostni firbci, kar spet pomeni, da je tvoja ocena o kalupiranju precej iz trte zvita.

    Skoraj bi rekla, da bi moral tudi vedeti, da skupnosti na blogih že obstajajo. Ena je Siol, ena je E-dnevnik, večina pa jih je še vendo takšnih, ki se kažejo v blogrollah. Ti tukaj spet vidiš kalup, jaz pa vidim le svobodno izbiro, kar se spet popolnoma sklada z mojim prepričanjem okoli blogov.

    Sicer pa ti je že Robi povedal, da včasih res pišeš bedarije, jaz pa dodajam, da si se celo sam oklical za nekega guruja slovenske blogerske scene, ampak žal ti to ne daje prav nobene kredibilnosti.

    Tudi trditev, da blog portali delajo škodo blogom je naravnost smešna (ja, tudi ti si precej smešen do pretežno žalosten). Mogoče delajo navidezno škodo samo tebi, saj se tvoje teoretiziranje na to temo resnično porazgubi med blogerji, ki blogajo zaradi bloganja samega in ne zaradi nepotrebnega vzgajanja bodisi piscev bodisi bralcev.

    In kdo si ti, Domen, da boš določal, kaj je kura in kaj jajce? 😉

     
  18. Tamara

    Zanimivo branje, Domen. In prvih 11 komentarjev je celo konstruktivnih, česar nisem vajena pri tovrstnih kritičnih besedilih na internetu.

    Všeč mi je, ker si lepo popisal blogosceno, vpeljal sociološki vidik in predlagal nekej dobrih iztočnic za razmislek. In seveda argumentirano podal svoje mnenje.

    Navezala se bom na vmesen komentar.
    Menim, da je vzgoja občinstva nujna.
    To ne velja le za bloge, ampak za vse medije. Saj je že splošno znano, da se mora vsak medij občinstvo naučiti “brati”. Tako kot se z otrokom gleda TV, mu razlaga vsebine, razlike med fikcijo in realnostjo, hkrati pa tudi usmerja izbiro medijskih vsebin, tako je potrebna vzgoja tudi glede interneta.

    Blogi pač niso objektivni viri informacij, ampak njihova pestrost omogoča ustvarjanje jasnejše slike stanja v družbi. To je njihova prednost in skupna dodana vrednost, a hkrati tudi zanka. Če bri branju blogov tega ne upoštevamo, pomeni, da medija ne znamo brati.

    3.12.06 smo naleteli na najlepši primer – na Jonasovega Povodnega moža, kjer je odlična parodija spodbudila plaz zmot in kasneje tudi primitivnih odzivov. Če sedaj pogledamo, zakaj se je to zgodilo, najdemo nekaj razlogov: 1.) površno branje; 2.) neupoštevanje dejstva, kakšen človek je avtor v resnici, ampak slepo zaupanje znani osebi; 3.) nepreverjanje informacij. V primeru, da bi bralci znali brati medij, se to ne bi moglo zgoditi in tudi komentarji bi, upam, ostali na nivoju.

    Domen, ki ima za seboj dovolj teorije, k vzgoji občinstva prispeva velik delež. Tudi z zgornjim zapisom, saj je očitno marsikomu dal temo za razmislek in ta je bistven!
    (No ja, nekateri pač neutrudno udrihajo – niti ne kritizirajo, saj ima kritika argumente.)

     
  19. ervinator

    Domen in njegovi prikimovalci zagovarjajo tezo, da je blog kolektivni medij. Nasprotniki te teze zagovarjamo, da je blog individualna stvar, dana v javnost. Paradoksnost argumentov v Domnovem zapisu je v tem, da boj za kolektivnost blogov vodi v nadaljnjo segregacijo. Zato je teza lahko povšeči komercialnim urednikom. Na drugi strani je množična individualnost, ki je najbolj naravna stvar na svetovnem spletu. Šele iz te se po potrebi in začasno oblikujejo zamišljene skupnosti. Skrb, da dobri blogi ne bodo vidni, je vsaj od uveljavitve inteligentnih iskalnikov (Google.com, Najdi.si) naprej več. Orodja prihodnosti pa zagotovo ne bodo slabša od obstoječih. 🙂

     
  20. nimfa

    Nekateri se pač ne strinjamo. Če se ne motim, se nedolgo nazaj tudi ti nisi, Tamara. 😉

    Vsi trdite, da je blog drugačen medij, hkrati pa bi ga radi naredili enakega vsem drugim.

    In na kakšen način boste vzgajali bralce? Da bodo ločili med dobrimi in slabimi blogi? Da jim boste vsilili svoja prepričanja? Omejevali svobodno izbiro in okus? Potem ste še slabši kot vsi že obstoječi mediji, ki dejansko skrbijo za posredovanje informacij.

    In koji faktor so pri vzgoji slavni, ki blogajo? Da širijo edino pravo resnico, ker se jih bolj upošteva? Čigavo resnico vendar?!

    Ljudje berejo bloge iz nešteto različnih vzgibov, prav tako pa jih iz nešteto različnih vzgibov tudi pišejo. Ali obstajata en univerzalen način pisanja in en univerzalen način pisanja? Ne, in le zakaj bi?!

    In kdo med nami bere vse bloge (razen Domna)? In kdo si želi brati vse bloge? Ljudje berejo tisto, kar jim paše. Njim, ne vam. Rajši posvetite čas temu, da svoje bloge delate dobre in zanimive. To bo definitivno dalo boljše rezultate kot pa neka prisilna kvazi vzgoja. Agregati in imeniki pa prispevajo svoje z izbiro, ki je na voljo. In če vas moti, da so imeniki tako skopi dodajte kakšen blog, saj imate do tega vso pravico.

    Pridigat je sila lahko, ko pa se nekdo loti zadeve praktično, ga takoj popljuvate, namesto da bi z vso svojo pametjo priskočili na pomoč.

    Qrac pa taka pamet in taka blogosfera.

     
  21. jaKa

    dodal bi le svojih EUR.02 k pripombi o blogu kot segregacijskem orodju: v kontekstu Podalpja ni to nič presenetljivega. tu se vsaka reč izrodi v segregacijsko orodje, saj je Slovenec nagnjen k delitvam. razdeljenost je naravno stanje Slovenca na vseh nivojih, od shizofrene družbe do shizofrenega posameznika.

    nenazadnje se z velikim navdušenjem delimo na leve in desne, rdeče in črne, liberalne in klerikalne, kontinuiteto in pomlad, tiste, ki so zakopavali in tiste, ki so bili zakopani, ta poštene in tako imenovane, ipd.

    zato sam ta zabavni pojav jemljem kot spričevalo neverjetne moči bloga. blog se lahko prilagodi celo nečemu tako bizarnemu, kot je slovenska duša. moj blog je lahko bal… khm… fojba! 😉

     
  22. jaKa

    še ena o kolektivnem proti individualnemu. blog je kolektivno, ki nastane s použitjem množice individualnega. kot spužva. hej, kot borg. I am the blog. resistance is futile. you will be assimilated.

     
  23. Tamara

    Kot urednico še enega agregata in avtorico komentarjev te vprašam:
    Se ti ne zdi ta obtožba malce preveč radikalna, če ti povem, da ne razumeš in ne ločuješ med zasebnim interesom do blogov kot zabave in zanimanjem za sociološka besedila in argumentirana stališča o razvoju medijev?

    Predlagam, da še enkrat prebereš, s čim se strinjam, malo razmisliš in se šele nato lotiš osebnih napadov, če se ti bo to zdelo potrebno. Naj ti pa še svetujem, da bo bolj koristno zate kot urednico, če se boš počasi začela ukvarjati z vsebino in ne z ljudmi, ki so ti všeč oziroma ti niso. Malo distance, pa bo.

     
  24. nimfa

    Tamara, ne bom se spuščala v tole debato. Mogoče bi omenila le tole, da si sfalila z ljudmi, ki so mi všeč ali pa ne, gre za bloge in razmišljanja, ki so mi všeč ali ne. Ljudi, razen redkih izjem, sploh ne poznam. Mislim celo, da si ti nekam zašla s predalčkanjem mene.

    Komentarji SO bili usmerjeni na temo in na avtorja, ti pa si izpostavila udrihanje, kar sem se čutila dolžno pokomentirati. Vem pa tudi, kaj sva se nekoč pogovarjale midve in na podlagi tega sem upravičeno napisala, kar sem.

    P.S. Ne napadam te in ne vem, zakaj se vedno poskušaš branit. 😉

     
  25. blodnja

    nabijat? A moraš uporabljat tako grde besede, ki insinuirajo spolnost?

    Kot da nimamo lepih pravilno slovenskih besed kot so:
    – postat
    – edat (široki e)
    – aplajat

    Pha, kako neslovensko od tebe…. 😛

     
  26. jaKa

    keks, nikar tako resno!

    že zato, ker sem ti priskrbel zemljevid slovenskih blogov – hej, saj to reč verjetno še vedno vsak dan osvežujem, sem čisto pozabil – mi lahko dovoliš malce več! 😉

    no, resne sociološke stvari so zgoraj. v izvirnem članku in morebiti prvih nekaj komentarjih. tule spodaj se zajebavamo. kaj pa bi drugega in the gutter počeli…

    pripomnil bi še to, da je ta članek pahnil (in komentarji) neko damo v samospraševanje ter posledični obup, samoizgon in preselitev. res, keks, car si! 😉

     
  27. nena

    Dopada mi se poezija poznatog,popularnog i slavnog pjesnika Stojan Simica Krpice(Visnjislav Visnjev Vobanolec Mikadeak),evo jedne njegove pjesme.

    Ti si
    moja boginja

    iako ne znas
    direktno
    ni ko nisi
    ni ko si:
    Ti si moja boginja!

    Iako ne znas
    neposrerdno
    ni sta nisi
    ni sta si:
    Ti si moja boginja!

    Iako ne znas
    direktno
    ni ko sam
    ni ko nisam:
    Ti si moja boginja!

    Iako ne znas
    neposredno
    ni sta sam
    ni sta nisam:
    Ti si moja boginja!

    Iako ne znas
    direktno
    sta je
    i sta nije
    zivota:
    Ti si moja boginja!

    Iako ne znas
    neposredno
    ni sta jeste
    ni sta nije
    Bog:
    ti si moja boginja!
    Iz knjige “Igra ljudi kralja srca X”

    Stojan Simic Krpica
    (Visnjislav Visnjev Vobanolec Mikadeak)

     
  28. Savan1973

    E ljudje, ste pa res “zapeli”, Danes mi ni problem razumeti vseh teh zdrah ker v biti je to le Slovenska duša in moč človeškega duha je v vsakem primeru neskončna, duh piše in se tekmuje ker mu ego pač tako nalaga in prav je tako, taprave stvari so zmeraj ponekod manj ponekod več ocenjene ampak nikakor nemorem da ne omenim, da smeti zmeraj plavajo na vrhu 😉 😉 😉

     

Vpišite komentar