Očitno spet zamujam najbolj vroče obdobje, ko se je veliko blogerjev razburjalo zaradi uvodnika Obolnarjeve Sabine. Kasneje sem v Oni zasledil še kolumno bivše blogerke Vesne Milek, ki se je v svoji kolumni strinjala z Obolnarjevo (in hkrati pozabila, da je tudi ona pisala strašne nebuloze – Se še kdo spomni tistega zadnjega prispevka, v katerem je razlagala, kako je z gasilnim aparatom razbijala po dvigalu? Je kdo že videl dvigalo z gasilnim aparatom? Priceless bullshit!). Obe nam sporočata isto stvar. Blogerji nismo vredni živeti.

Reakcija blogerjev je bila pričakovana. Užaljenost. Jeza. “Kdo pa ta Sabina misli, da je?” Na eni strani predsedniški kandidat Danilo Tuerk začenja svoje spletne nagovore z “Blogerji in surferji!”, na drugi strani pa urednica brezplačne priloge opisuje pisce spletnih dnevnikov kot “ljudi brez življenja”.

Oba imata prav.

Sabina Obolnar je najbrž odsurfala na Blogos in tam kliknila na prvih pet blogov. Čisto naključno. Brez kakršnegakoli cilja. “Poglejmo, co to je” stil. Zelo verjetno je, da je naletela na bedarijo. Več njih. In sklenila svoje raziskovanje. Kar je razumljivo. Če nimaš pojma o stvari, jo pogledaš na hitro in nato zapreš okno, je sodba jasna. Sranje uber alle. Ne morete reči, da to ni res. Vsaj delno. Tudi reakcija je bila zelo pričakovana. Je kdo dejansko pisal na Ono? Mogoče Krtina? Je kdo naredil to, kar se ponavadi naredi, ko mediji napišejo kako stvar, s katero se bralci ne strinjamo? Drznem si reči, da ne. In da s(m)o Sabini dokazali njeno tezo. Da sedimo doma in bentimo čez zaslon. Hote ali pa nehote.

Tuerk je najbrž tripal na Joea Trippija. Kar je tudi prav. Trippi je bil svetovalec pri Deanovi kampanji za predsednika ZDA in čeprav se Deanu ni uspelo zavihteti do vrha, je bila Trippijeva spletna kampanja tisto, kar je povzročilo razvoj političnega spleta. Blogi so kul. Tudi v Sloveniji. Kažejo se že prvi zametki blogov, ki so si izdelali svoj modus operandi in mu sedaj zvesto sledijo. Naprej do zmage!

Vendar je potrebno upoštevati zelo pomembno dejstvo…

V oddaji Intelekta, ki je bila na sporedu 24.07.2007 in v kateri smo se z novinarjem Lenartom Kučičem, dr. Markom Milosavljevičem, odgovornim urednikom Dela, Janezom Markešem in odgovornim urednikom tednika Mladina, Gregom Repovžem pogovarjali o prihodnosti medijev.

Pri tem sem opozoril na nevarnost primerjanja “navadnih” množičnih medijev in blogov, ki se jih skoraj vedno jemlje kot monolit oziroma se med posameznimi blogi ne dela razlik. To je zelo neumestno, saj blogi zaenkrat še niso tako kodificirani kot klasični množični mediji, prav tako pa še vedno ni jasno, ali gre pri blogih za novinarstvo, zabavo ali nekaj vmes. Sicer se pojavljajo naključne podobnosti, vsake toliko se množični mediji in blogi prekrijejo, vseeno pa to še ne pomeni, da jih lahko sistematično primerjamo in ugotavljamo, kdo je boljši. Vsaj zaenkrat še ne.

Vseeno pa bo treba “nasprotnikom” stopiti nasproti in ponuditi znanje oziroma razkazati naše “kraljestvo”. Izpostaviti dobre prakse, razložiti slabosti in tako mogoče doseči, da se bo znanje o blogih in branju blogov širilo naprej. Če pa bomo neprestano introvertirano strmeli v svoje zaslone ter kritike objavljali med istomislečimi, se zna zgoditi, da bodo blogi vedno bolj sedli v Obolnarin kalup.