Če se konec decembra po čem pozna, se pozna po vseh mogočih prireditvah, ki imajo v svojem nazivu obvezno letnico iztekajočega se leta. Ime leta, izjava leta, dejanje leta, naziv leta, dogodek leta, pregled leta in vse mogoče izpeljanke prej naštetih prireditev polnijo medijski prostor, delijo se nagrade, priznanja, zahvale in pohvale. Danes je bila na vrsti prireditev Ime leta 2007 radijske postaje Val 202, ki je izmed vseh izbrala rekorderskega krvodajalca, Marjana Pečana. Človek je dal letos kri tolikokrat, da sem presenečen, da stoji pokonci 😉

Izbor nominirancev, med katerimi je bil tudi premier Janez Janša, vodja poslanske skupine LDS Katarina Kresal, podjetnik Ivo Boscarol in podobne velike živine, nam kaže na zanimivo sliko. Zmagovalca so namreč določili ravno nominiranci in zdi se mi prav, da je nagrado dobil nekdo, ki skuša zares pomagati soljudem. Marjan Pečan pa po drugi strani predstavlja človeka, ki je…kako naj rečem…neškodljiv. Nevtralen. Apolitičen in tako vsakdanji, da bi ga brez te nagrade ne mogli razločiti iz množice ljudi, ki se vsak dan pelje z avtobusom na delo, ki hodi domov ob nemogočih urah in ki skuša v tem svetu preživeti.

Ime letošnjega leta ne pove nič in pove vse. Pove recimo to, da je politična scena tako razgreta, da nobenemu ne pride na pamet, da bi glasoval zase oziroma proti svojemu tekmecu. Pove nam to, da se v tem pregretem ozračju nihče ni hotel izpostavljati, zato so krono milostno podelili popolnem neznancu. Neznancu, ki mu s tem priznanjem niso dali nič več moči in ki ga s tem priznanjem niso onemogočili. Skratka, dati nagrado Marjanu Pečanu je sicer hvalevredno, vseeno pa je to hkrati tudi dejanje, ki kaže na določeno pasivnost. “Nam se ne da več,” pravijo nominiranci, “že tako smo v dovolj globokem dreku.”

Video s prireditve: