Dragi moji, to vam govori človek, ki preteklih nekaj let (bolj natančno 4+) diha, je in serje bloge. Bil sem tam, ko nas je bilo le nekaj deset, ko je bilo naše vesolje omejeno na portal Si.blogs in ko se nam je zdelo fino, če si na svoje zapise dobil komentarje treh ljudi. Bil sem tam, ko so se zadeve razvijale, ko nas je opazil množični medij in o nas naredil reportažo, bil sem tam, ko smo branili Guštija.
Ampak dragi moji, danes so stvari ušle izpod nadzora. Danes so blogerjem svoboda govora, odprtost komunikacije in socialne mreže stopile, ne v glavo ampak čez njo in za sabo pustile zmazek cerebralnega korteksa. Na blogu 1Tastar, ki ga, ironično, gostuje Siol, sem v prispevku “Vagine sparove!” prebral tako velik nesmisel, da se Janša s svojo vlado skrije pred njim. Niti desničarji niso v svojih dejanjih tako očitni, kot je očiten neimenovan bloger, ki se podpisuje z vzdevkom 1tastar. Ne vem, kako naj si drugače razlagam zapis, v katerem bloger opisuje, kako je v sparu videl obvestilo, da lahko denar, ki ga je dobil za vrnjeno embalažo, zapravi le za pijačo iste vrste, pa je vseeno mislil, da bo za svojih 9,44 evra dobil nekaj drugega.
Korak dlje gredo preostali blogerji, ki se v komentarjih zaklinjajo k svobodi govora in izražanja, ki zaradi upravičenega poziva Sparove službe za odnose z javnostmi primerjajo Slovenija s Kitajsko, ki pozivajo k bojkotu kupovanja v Šparovih trgovinah in podobno. Dragi moji, oprostite, ampak moram vas vprašati po vašem duševnem zdravju. Branite namreč človeka, ki ne zna brati.
Ta manija okrog blogov, to svetobolje, da so blogi medij mase in da se lahko blogerji vključijo v javno debato preko svojega bloga…to se more enkrat nehat. Sicer je lepo in sem vesel, da se je bloganje razširilo in postalo del slovenske medijske scene, ampak stvari grejo sedaj čez rob normalnega. Blogerski zapisi, podobni zgoraj omenjenemu namreč dajejo blogom avro nedotakljivosti, blogerje pa enačijo z najvišjo kasto v Indiji. “This is my blog and I am not afraid to use it!” kričijo blogerji in grozijo s pametnimi telefoni, kjer lahko hitro, preko kratkih SMS sporočil obvestijo širno javnost o krivicah, ki se jim dogajajo v življenju.
V resnici se zaradi primerov, kot so 1tastarove pizde, pištola spreminja v pokalico in vedno več bo akcij ter pozivov k uporu oziroma bojkotu, vedno manj bo ta pokalica zastrašujoča oziroma vedno manj bo imela učinka. Dokler se ne bo spremenila v leseno igračo, s katero otroci tekajo po vrtovih in kričijo “Pau, pau…mrtuuuuu!!!!”
Toliko bolj zaskrbljujoče je, da so blazno glasni tudi tisti, ki se imajo sicer za pametne! Predvsem potem, ko se je oglasila kao Sparova piarovka in je pol blogerske srenje mislilo, da ima gospa ob sedmih zvečer čas drkat enega tipa, ki se je nekoč menda bodel s partijo ali nekaj podobnega.
Mislim, to da tip pizdi, ni nič posebnega, ampak da mu nasede sto bralcev, ki ga potem podprejo in še po drugih blogih smetijo, naj se vendar oglasimo pri 1tastarmu, pošiljamo verižne e-maile z njegovo vsebino in, haha, to si mi povedal šele ti, bojkotiramo jebeni interšpar (to jaz počnem že vsaj dve leti), to je šele zaskrbljujoče.
Je pa jasno, pizda Sparova je multinacionalka in ti so že po difoltu barabe, zato jim je treba na blogih jebat mater 😆 Seveda se pa nihče ne zaveda, da so blogi en navaden prdec. Tega se ne zavedajo niti v Tiskani Blogoroli, ampak njih vsaj razumem, ker bi pač Večer rad nekaj malega zaslužil…
no, zdaj že nakladam, ampak mene ti blogerski pojavi ful zabavajo.
ni pau pau – pinjau, pinjau je 😀
Dober zapis. Dodala bi le se to, da glede na to, da danes ze prakticno vsaka vas opeva svojega prasica v svojem blogu, pac ne mores pricakovati kaj drugega.
Pozdravljen Domen,
ves, stiri leta na Web-u je lepa doba, pa vseeno nas je mnogo Slovencev, ki smo v mednarodni elektronski/racunalniski komunikaciji prisotni ze mnogo dalj casa. Prav spominjam se nase kratke vojne leta 1991, ko smo se v trenutku organizirali, “shekali” vec velikih mainframe sistemov in poslali v svet na tisoce opisov dogodkov in situacije v Sloveniji na natancno dolocene, vplivne posameznike in ustanove. Prav tekmovali smo v prevajanju v tuje jezike in neposrednemu programiranju centralnih procesorjev, da smo obsli kontrolne programe superviserjev…
O blogih, torej. Ja, gre za povsem novi medij in nanj se bo pac treba privaditi, kot na vse ostalo. Ze po nekaj letih bo vse normalno, kakor je sedaj z mobiteli. Ljudje se bodo naucili lociti zrna od plevela in Tebi se ne bo potrebno prekomerno jeziti. Svobodna konkurenca je mnogo boljsa od enoumja. In pa se pravega “brstenja” in izrazanja ustvarjalnosti ne smemo zamolcati. Mislim, da gre za pravo poplavo razmisljanja pri posamezniku, ki ustvarja blog.
Vsakdor je odgovoren za svoja dejanja in ce kdo koga blati, mu kazi ugled in zmanjsuje prihodek, za slednje lahko tudi kazensko odgovarja.
Rad pa bi omenil, da ravno zaradi Interneta, blogov, in Web 2.0 tehnologij, mnogo vecje interaktivnosti sirse javnosti ne bo mogoce tako zlahka goljufati posameznika s strani velikih firm.
Sam vem dovolj o Internetnem marketingu, da bi podobnem primeru lahko organiziral taksno medijsko podprto Web 2.0 “kampanijo”, da bi na legalen nacin pod budnim ocesom pravnika, s skeniranimi dejstvi in strokovno utemeljeno izjavo doktorja ekonomskih znanosti….in se blabla, brez ene same zaljitve, naredil resnicno poslovno skodo firmi, ce bi me dejansko goljufala.
@ervin – Sicer se zavedam komunikacijskega potenciala blogov, ampak težava v Sloveniji je, da se ta potencial v štirih letih, odkar sam opazujem to sceno, še ni manifestiral.
Se je pa, kot sem že omenil v prispevku, pojavilo zelo veliko primerov, ki potencial še bolj zbijajo oziroma preprečujejo njegovo manifestacijo.
V zadnjem delu si omenjal web 2.0 kampanjo. Vse lepo in prav, v svetu je kar nekaj primerov uspešnih kampanj, tudi Slovenija jih ime ene par, ampak ravno pri tem šparu se vidi, da ljudje sploh ne razmišljajo, ampak se akcij udeležujejo na podlagi črednega nagona. In to ni dobro.
Problem spleta je njegova neskončna toleranca. In uporabniki bi se je morali zavedat. Ne pa zlorabljat.
Domen, kaj pa je tistih nekaj 140+ komentarjev, nekaj 10 blogerjev in enega avtorja, ki se mu/je jim po tvoje zmešalo?!
Očitno si čisto zapopadel v novinarske vode in ugotovil da z blogov nikoli ne bo nič, zaradi podobnih prispevkov in komentarjev… pa vendar premisli no malo, poglej drugih 400+ prispevkov ki dnevno nastanejo, poglej mnogo dobrih stvari, ki so/ste/smo jih blgoerji naredili..
Tudi sam se z blogi intenzivno ukvarjam že več kot 3 leta in se nikakor ne morem strinjati s tvojim mišljenjem, ki si ga zadnje čase že nekajkrat navrgel nam(tudi sebi) blogerjem. Nekako se strijam s komentarjem Lucije, ki ga je pustia na novici Drugega sveta, po drugi strani pa seveda razumem, da je blogerska novica v kateri se obrneš na vse blogerje bolj obiskana in brana, kot tista v kateri bi “šimfal” nekega 1Tastar-ja in nekaj njegovih komentatorjev 🙂
Malo za šalo malo za res, upam da novinarstvo ni dobilo nove Obolnarce 🙂
PS: Sicer se pa strinjam, da si blogerji velikokrat privoščijo preveč in da jim množiče učas sledijo, ampak kje se pa to ne dogaja? Še v profesionalnem novinarstvu smo doživeli kakšno večjo bučko, z mnogo večjo novinarsko podporo profecionalcev kot je nekaj 10 komentarjev 🙂
Hotel sem povedati, da je stvar v vsej tej sivini tudi precej rožnata 🙂
PS hint: v IE6, ki ga uporabjla skoraj 70% uporabnikov IE-ja, ki ga uporablja 50 % upoarbnikov spleta, ti ne dela gumb submit za komentarje
ajd
lp
Še podpis
Gregor
🙂
Ej, če je pa folku dolgčas…vsak hoče biti upornik…to s šparu je pa tudi smešno…mislim, jz se še zdaj zabavam ob branju raznih prispevkov….
Aljažek – razlika je med uporništvom z razlogom in uporništvom brez razloga oziroma zaradi “napačnega” razloga. Še vedno mislim, da so blogi dobra platforma s potencialnom, ampak ta potencial je nerealiziran. In dokler je nerealiziran, je čisto vseeno, ali je ali pa ga ni.
Grega – teh dobrih stvari je malo. In se izgubljajo v poplavi sranja. Kaj ti potem to pomaga, če se ljudje iz dobrih primerov ne učijo? In če ne izvajajo dobrih ter zavračajo slabe prakse?
V povzetku drugega sveta ste me narobe povzeli. Nisem rekel, da “nasprotuje(m) blogom kot mediju množice, ki lahko enakopravno vstopa v javno razpravo,” ampak sem samo izrazil prepričanje, da zaradi velike poplave osebnih, lažnivih in nepreverjenih zapisov blogi ne bodo nikoli uspeli kot preverjen, zanesljiv in hiter vir informacij…kar je globalno gledano ena od kvalitet blogov, ki jo je pri nas zelo malo, pa je za javno debato nujno potrebna.
Seveda so krivi tudi klasični množični mediji in v določenih primerih se mi zdi, da so bloge po krivici spregledali oziroma jih po krivici niso pustili zraven korita, ampak to ni eden od teh primerov.
Problem blogerske slovenije je namreč njena velikost oziroma majhnost. In se godlja takoj vidi oziroma se dobri primeri še hitreje izgubljajo v njen. Sicer Drugi Svet, Blogorola in podobna spletna mesta delajo na redčenju godlje, ampak zakaj bi godlja sploh morala biti? Zakaj blogerji sami ne bi bili toliko “pametni”, da bi skrbeli za kvaliteto? Za druženo koristnost (če že hočete)?
Evo, jaz bi te včasih kar objela. Samo to. Bravo.
Sicer pa je vse skupaj le rezultat obče nepismenosti. Najprej branje ni šlo 1tastaremu, nato pa še komentatorjem, ker se nekje vmes pojavi informacija o zajebanciji s PR-ovko. Nekje pri stotem komentarju sem ugotovila, da vsebina vseh predhodnjih pisanj sploh ni pomembna. Ljudje se hočejo kregati in se tudi bodo. Zaradi kreganja samega. Vsekakor bolno.
Avto je ena krasna stvar, ki je izrinila konja in obdržala nekatere njegove karakteristike zaradi česar se ga da tako fino marsikje uporabiti za primerjavo.
Torej, ko se dobil svoj prvi avto sem v Ljubljani lahko parkiral pred katerokoli trgovino + – 15 m. Lahko sem pobiral mlade štoparke, ki so s hvaležnim izrazom na obrazu rade volje prisedale. Potem ste prišli vi prepotentni mulci z neokusno toniranimi škatlami navitimi na porabo 15 l/100km.
Zaradi naraščanja onesnaženja zdaj ne morem več v center Lj. in kljub avtu moram pešačiti do trgovin. Da ne govorim o tem, da vsako štoparko poberete že pred mano, ker vas je pač toliko.
Zato bom predlagal sprejetje zakona, ki bo vsem razen meni in še nekaterim, ki jih poznam, prepovedoval uporabo avtomobila, ker hočem stare čase nazaj.
In ne zameri, namenoma sem se postavil na drugo stran čeprav popolnoma razumem tvoje občutke toda mreža je na razpolago vsem in to je njena prednost in slabost. Sicer pa nebuloz niti ne bere (kaj šele odobrava) veliko ljudi. Po drugi strani pa nekatere zadeve niti niso tako nore kot so videti. Vseh sort nas je in tudi to ima svoj namen.
Pozdravljen Domen,
mislim, da je potreben cas – cas vzgoje/privadenja/preizkusanja. 5 let ocitno ni dovolj, morda 10, vec ne. Jaz bolje poznam USA, UK in AUS in res nimam mnogo izkusenj s slovenskimi blogi, vendar sem preprican, da bodo sledili tujini, kar se tice stopnje zrelosti, kakovosti vsebine, odgovornosti, pa tudi zabavnosti. Internet je prava revolucija v razvoju cloveka in preprican sem, da bo mocno vplivala tudi na nas Slovence, se posebej, ker nas je samo 2 milijona.
Mislim, da lahko gledamo na blog tudi kot nekaksen intimni otocek, kjer se odvija nas “virtualni life” s samim seboj in z drugimi v spletu.
Res ne smemo pozabiti na zabavno plat in “vzeti vse z dokajsnjo mero varnostne razdalje”. Po Gauss-ovi statistiki je vedno okoli 10% super dobrih, 80% dobrih, 10% problematicnih.
O Web 2.0, ki bo kmalu Web 3.0: O IM(Internetnem marketingu) nisem vedel mnogo, zato sem se lani udelezil 2mesecne celodnevne super intenzivne sole, ki nas je prav spodbujala k podobnim “gverilskim akcijam”, kot je tvoj opisani primer. Prav izmisljali smo si najbolj nemogoce zgodbice, da bi privabili cimvec obiskovalcev…imeli smo jih na milijone, ker pa smo vse primerno monetizirali, smo tudi ogromno zasluzili, ceprav je bil pogoj, da ne zapravimo niti dolarja za PR/marketing. Meni osebno je v tednu dni uspelo priti na prvo mest v google search engine (kar bi bilo s klasicnimi SEO teknikami popolnoma nemogoce), izkljucno z zelo siroko uporabo Web 2.0 tech. in “social networks” – strasno mocan “leverage” – vzvod/eksponentno stopnjevanje.
Se enkrat, ne se jezit na podobne “negativne junake”, ker jih bo vedno okoli 10% in ti bodo “pojedli” prevec pozitivne ustavrjalne energije. Spar pa ima dovolj denarja, da ve kaj in kako.
A to PR nategovanje aj bi bilo za splet dobro? Ne razumem. Zame je to eno navadno svinjanje z nekoristnimi informacijami, katerih edini namen je, da nekdo zasluži.
Tudi meni se zdi, da gre za novo Obolnarco.
Domen odlicno.
Po skoraj vseh teh letih se vedno rad pogledam na tvojo stran, ker vem, da bom nasel komentar, ki mi je v marsicem blizu.
btw, mislim pa, da bi moral vedeti in racunati, da s popularizacijo blogov na slovenskem, pridejo veckrat na spored tudi taksne masovke.
-sv3
@Domen: Najbrž si hotel zgoraj napisati: “In če ne izvajajo dobrih ter jih zavračajo?” (ali vsaj “…ne zavračajo slabih praks”), drugače pa glede tvojih vprašanj/spraševanj glede godlje oziroma natančneje, zakaj blogerji niso sami v toliko “pametni”, da bi skrbeli za kvaliteto napisanega; predvsem zato, ker je ustvarjanje blogov (in takorekoč poljubno objavljanje na le-teh) pač dostopno vsem in ker se v taki množici ljudi pač vedno najdejo takšni, ki ustvarjajo nekvalitetno vsebino (in jim je čisto vseeno za “druženo koristnost”), se meni osebno zdi kaj takega totalno iluzorno pričakovati!! Tako pač je in tako tudi vedno bo, vem, na žalost!!
l.p. Tadej
Ali ne sodi zapis “Nikoli več v to trgovino” tudi v ta kontekst? Meni je tudi to tipična blogerska impresija…v smislu…če z nečem ne bom zadovoljen …“This is my blog and I am not afraid to use it!”
Onxy – poanta je drugje. Blog je idealno orodje za zganjanje negativnega piarja…če si ga podjetje zasluži. V primeru 1tastarga pa je kritika popolnoma neupravičena in kar je še huje, zadeva v komentarjih eskalira v branjenje svobode govora, ki nima veze z tožbo zaradi obrekovanja.
ervin – tvoja misel o čakanju na boljše čase mi je sicer blizu, ampak vseeno predpostavlja nek dogodek, ki bo na dovolj dolgi časovni premici kvalitativno vplival na bloge. Kaj naj bi ta dogodek bil?
Po svetu so se blogi obnesli v kriznih situacijah…je mogoče to problem? Je pri nas premajhna kriza ali pa je sploh ni?
v prvem odstavku (bil sem tam…) si pozabil resen dramatičen zaključek:
I’ve seen things you people wouldn’t believe.
Attack ships on fire off the shoulder of Orion.
I watched C-beams glitter in the dark near the Tannhauser gate.
All those moments will be lost in time, like tears in rain.
Time to die.
sicer pa bomo soblogerja engatastarga tožili! kaj se pa gre?!
@jaKa: Ja hehe, to bi bilo res kul (še bolj dramatičo), drugače pa, kot zanimivost: a veš, da sem bral (errr, se mi zdi da v Delovem Vikendu), da je bil v resnici v originalu v scenariju ta zaključni tekst čisto drugačen, potem pa se je režiserju zdel preveč “tehničen” in ga je v zadnjem hipu spremenil. Pa sorry all, ker sem totalno zavil od rdeče niti, samo pač odgovarjam na podobno OT komentar – 🙁 …
Tadej
@Domen: Oh in pa Domen, ko si toliko proti t.i. “osebnim” blogom (namreč, sem že večkrat zasledil to stališče pri tebi), ali boš rekel, da ti nikoli ne objaviš česa, kar bi se dalo razumeti kot “osebno objavo”??! Vsaj kakor se jaz spomnim, je bilo že kar nekaj takih objav (torej objav tega, “ekspresija osebnih reči”, tipa) objavljenih na tvojem blogu.
Tadej
Tadej – ne glede na moje osebne prispevke se mi zdi, da je moj blog še vedno družbeno relevanten oziroma da še vedno prevladujejo teme, iz katerih se vsi lahko nekaj naučimo oziroma razmisleki, kjer lahko vsi kaj pripomnemo.
ah, OT je obnašanje v najboljši maniri slovenskega blogovja, zato le nadaljujmo.
prav zares je bil ta tekst v izvirnem scenariju drugačen. bojda pol strani dolg. potem pa naj bi Rutger Ridleyu pojamral, da to pa res ne gre, da če so baterije prazne, ne more un replikant zdej kr govort. ridley se je strinjal in tako je Rutger obdržal stavek, dva, konec (all those moment will be lost…) pa naj bi naimproviziral. go figure…
>Ljudje se bodo naucili lociti zrna od plevela
Na zalost se ljudje ne bodo nikoli naucili lociti zrna od plevela. Casopise berejo ze 300+ let, pa je notri vedno vec plevela, ki mu ljudje vedno bolj verjamejo.
O.
>Po Gauss-ovi statistiki je vedno okoli 10% super dobrih, 80% dobrih, >10% problematicnih.
Tole pa je ena od bolj optimisticnih izjav, kar sem jih videl:-))))
V resnici je 1% super dobrih, 9% dobrih, 80% povprecnih, 9% slabih in 1 % super slabih. Pa se to izkljucno v primeru, ce ocene kakovosti prilagodis povprecju (da pac tisti, ki jih je 80 %, dobijo oceno povprecni), ne pa dejanski kakovosti.
Z mnozicnostjo pisanja blogov (ko vsak misli, da zna pisati, ampak se pri tem vecina hudo moti) je pravilnejsa ocena 1 % dobrih, 9 % povprecnih, 80 % slabih, 9 % zelo slabih, 1 % tako zelo slabih, da se vprasas, ce mogoce niso dobri:-)
O.
Ha, ha, pa res. Šele sedaj sem opazila, da je Ervin svojo Gaussovo krivuljo potisnil močno na pozitiven del osi. No, z Okapijem se tokrat zelo strinjam.
Naj pa omenim, da je pronicljivi (in nepismeni) 1tastar v 211. komentarju objavil legendarno in komično izjavo: “Mislim, da gre za nateg.” Žal mu še vedno ni padlo na pamet, da bi pri vseh referatih, ki jih piše, preveril še obstoj Klavdije Marčinkovič. Krasn!
pa saj so blogi, ki so relevantni in so blogi, ki so trači. Briga me, če deset 10tastarih šimfa, ker me ne zanima. Imam svoj feeder in čekiram tito kar me zanima in nič več.
B5
Dobra objava, hvala