Act 1, scene 1: At the store
Time and day: Četrtek, 17:00
A: Rad bi, da mi dnevno sobo dostavite čez en teden. V ponedeljek, lahko že ob osmih zjutraj. Prej ne, ker se ne morem na tako kratki rok zmenit v službi.
B: Zmenjeno, si bom napisala. (napiše na listek)
Act 1, scene 2: Time is relative
Time and day: Petek, 08:00
C: Dober dan, šofer tukaj, vaša dnevna je pripravljena, pridemo čez dvajset minut k vam!
A: WTF?! Rekli smo čez teden dni, zdaj ni nobenega tam…
C: Ajoooooj…pa to je že vse na tovornjaku, če bom zdaj nazaj peljal se bo poškodovalo…
A: *insert curse words* OK, pridem
C: Zelo ste prijazni…
Act 2, scene 1: Lesson learned…
Time and day: Petek, 14:30
A: Zofo mi prosim pripeljite v ponedeljek, čimprej zjutraj.
B: Si bom zapisala. (napiše na listek)
A: Prosim, res v ponedeljek, ker zadnjič ste si tudi zapisali, pa je bilo potem že drugi dan pri meni in sem imel gnečo.
B: Joj, oprostite, bom rekla fantom…
Act 2, scene 2: When will they learn…
Time and day: Sobota, 10:30
B: Šofer tukaj, čez deset minut bomo tam!
A: Mene ne bo!
B: Ajooooj…se bo poškodovalo, veste to je že vse na tovornjaku…
A: *insert curse words* OK, pridem
Ampak, srce, imata pa lepo dnevno sobo. In poglej zdaj na zadevo pozitivno … V ponedeljek, ko se bosta utrujena vrnila vsak iz svoje službe, se bosta lahko zleknila na kavč in občudovala novo sobo. A ni to krasn? 😉
vsaj fensi in lušno vse skupi zgleda.. 🙂 jaz se ne bi sekirala.. tak to je.
Ma ja, vse se da rešit.