Sedaj razumem. Kje smo in kaj moramo še vse prehoditi, da bomo on par z ostalimi e-državami. In jaz revež sem v prvi minuti uvoda svojega predavanja izjavil “Splet 2.0, zagotovo ste to že slišali…” Bolj se ne bi mogel motiti.
Dovolite recenzijo po sporedu.
Miha Mazzini in E-jezik – od kod in zakaj = predavanje je bilo kul. Na nivoju, z ravno pravšnjo mero humorja in faktografije. Zanimivi primeri, dobri poudarki in zanimiv delivery.
Domen Savič in Nov rek na spletu – dinamika nove množične komunikacije = Predavanje je bilo brezveze. Avtor je precenil publiko in nič čudnega ni, da so ga na koncu naslavljali z “gospod SLavič”.
prof. dr. Mirjana Ule in Vpliv e-komuniciranja na vsakdanjik, odnose in subkulture mladih – Gospa je navajena dvournih govoranc, zato ji je 15 minutni termin delal malo težav. Keyword – Mental stampedo
dr. Marko Stabej in Jezikovna podoba e-komunikacije – Slabši kot Mazzini, drugi najboljši od vseh. Zanimiv človek, dobra energije, kvalitetna vsebina, čeprav malo preveč politizacije za moj okus.
Urška Jarnovič in E-komunikacija mladih: analiza izbranih primerov – Podajanje snovi je zaradi neprestanih medmetov oslabilo vsebino. Preprosto se nisem mogel skoncentrirati zaradi vseh tistih narobe obrnjenih e-jev.
dr. Milena M. Blažić in Digitalna pismenost mladih – Bleferka leta. Gospa je citirala RIS iz leta 2003 in ministrstvo za informacijsko družbo (!!!), navkljub svoji samorazglašeni e-izobraženosti ji je prezentacija v powerpointu delala kar nekaj težav, hkrati pa je skušala prodati vedenje o temu, kako digitalno pismena je naša mladina danes. Mene bi bilo sram (pa veste, da sem skoraj 100% brezsramen).
Drago Meglič in Elektronsko domače branje – zakaj pa ne? – Dobro, gospod je leta 2008 ugotovil, da Kmetske slike lahko objavi na spletu in s tem zadosti potrebam osnovnošolcem, ki tarnajo, da knjige ni mogoče najti v knjižnici (res, Kersnik is such a hot issue these days…). Iz tega delati neko veliko znanost se mi zdi nepotrebno. PDF je PDF, pa če ga bereš ali gledaš. Izjava leta #2 = “Gtalk je bolj varen kot MSN, saj za gmail potrebuješ povabilo prijatelja, na MSN pa lahko pride kdorkoli.”
Splošne opazke:
– Najhuje je predavati ljudem, ki pridejo z neko fiksno idejo in te ne poslušajo.
– Kaj imajo slovenisti s Harryjem? Omenil sem, da se mi ne zdi, da je branje med otroci v krizi, zato ker otroci v vrsti čakajo pred Konzorcijem za Harryja, pa so me skoraj požrli, češ, “Barbar! Harry ni literatura!”
– Sem samo jaz mnenja, da je za problem v literarnem programu slovenščine kriv izbor del in ne “z internetom zasvojeni otroci”? In da Ane Karenine ne bo rešil niti BoingBoing?
– Ni lepšega, kot da po predavanju poslušalec pride k tebi, ti stisne roko in reče: “Prav imate!”
