Torej…na poti v parlament sem hotel kupiti zadnjo številko Monitorja, v katerem sem objavil dva članka. Daljšega o socialnih omrežjih v Sloveniji in po svetu ter krajšega, v katerem sem recenziral vtičnik Zemanta. Ker po pravilu v denarnici nisem imel niti centa, sem se odločil, da revijo kupim po obisku parlamenta. Ob prihodu iz parlamenta pa sem ugotovil, da denarnice ni in da je z njo vred uspešno izginila tudi moja pravna identiteta, saj sem ostal brez vseh dokumentov. Objavljam nasvete za podobne sotrpine:
1. Brez panike. Izgubljena denarnica še ne pomeni, da se na vaš račun masti nigerijska mafija, temveč obstaja zelo velika možnost, da jo je nekdo našel, pobral tistih par fičnikov in dokumente vrnil na policijo oziroma drugim javnim delavcem.
2. Nujno morate preklicati bančno kartico, številka za preklic je ponavadi zapisana na kartici sami (kar ne pomaga dosti, če si številke predhodno ne shranite v vaš telefon). Zanimivo dejstvo – če kartico najdete do konca delavnika, pa ste jo pred tem že preklicali po telefonu ali osebno, jo lahko brezplačno odblokirate.
3. Poleg kartice sem imel v denarnici še zdravstveno kartico in osebno izkaznico. Prvo prekličete na Miklošičevi oziroma izpostavi ZZZS-ja, osebno izkaznico prekličete na izpostavi javne uprave. Sam sem uspešno preklical samo zdravstveno izkaznico, za osebno se mi ni dalo iti do izpostave na Viču.
4. Danes dopoldne me pokliče neznana številka. Klicala je Andreja, bivša sošolka iz osnovne šole. “Živjo, a kaj pogrešaš?” me je vprašala in pojasnila, da so mojo denarnico našli na avtobusu LPP-ja in da jo lahko dvignem na Celovški 160. Po pregledu sem ugotovil, da je vse na svojem mestu, da mi torej še vedno ostane “delujoča” osebna izkaznica, za ostale dokumente pa “restavracija” žal ni mogoča. Nasvet: Če vašo denarnico najdejo na avtobusu, v njej pa so osebni dokumenti, vam jo bodo v nekaj dnevih poslali na dom. Kul.
Denarnice presenetljivo pogosto najdejo pot nazaj do lastnika. Meni se je lani novembra zgodilo nekaj za rubriko “Saj ni res, pa je”.
Grem službeno v Istanbul in že prvi dan mi spizdijo denarnico. OK, prekličem kartice in naslednjih par dni parazitiram na kolegih.
Doma pa, še preden uspem preklicat ostalo dokumentacijo, dozivim presenecenje, ki ga najbolje ilustrira kar izvirni e-mail iz Nizozemske:
—
Hello,
I was in Istanbul last week and a street weeper handed the wallet to me as he found it on the street.
As I found a card from a philips collegue in Ljublijana , I decided to send it to him to be sure that the wallet should arrive to the right person !
—
O.
Hehe, moja sicer ni imela take geografske širine, ampak mi še vedno ni jasno, kako se je znašla na busu. Očitno jo je nekdo našel, na busu pregledal in ugotovil, da ni nič noter in jo potem pustil tam.
Sprašujem pa se, kateri dogodek ima večjo verjetnost: Da v denarnici nosiš minimalno dokumentov in moraš potem leteti domov po (recimo) zdravstveno ali osebno ALI da nosiš sabo vse dokumente in se ti potem zgodi tako kot meni?
Jaz sem jo zadnjič izgubil s 300 evri v njej. Sredi noči. Zjutraj me je klical policist, da jo je našla ena gospa in naj pridem kar ponjo. Na policiji so mi dali telefonsko, da sem se ji zahvalil. Je bila ravno na romanju 🙂
Enkrat sem pa jaz našel kartico. Pa sem priklical tipa in kaj mi reče? Da naj mu jo kar prinesem domov 😆
Ej, saj sem ti takoj rekla, da ne paničari in da prekliči le bančno. Ti pa si preklical že celega hudiča.
Takoj sem se prijel za žep leve hlačnice. Vse OK.