Moldavija je država, ki meji na Romunijo in Ukrajino. V Moldaviji se nahaja agencija s kurbami, “Molesco” (Moldavian Escorts), ki je na svoji spletni strani objavilo novico o novi kurbi, Nini. Nina je po podatkih kurbirske agencije stara 24 let, govori rusko in angleško, visoka pa je 173 cm.
Potem pa k zadevi pristopi vodilna televizijska postaja v Sloveniji, ČarliTV. Ki se je že v preteklosti izkazala z visoko mero preiskovalnega novinarstva in ki je s prispevkom, v katerem je razkrila, da je Nina v bistvu Nina Osenar, voditeljica oddaje Big Brother, uspešna manekenka, pevka in misica in da Sloveniji grozi vesoljni potop.
ČarliTV o zadevi naredi dva prispevka.
NINO OSENAR lahko poseksate že za 300 evrov!
Primer OSENARJEVE raziskujemo naprej!
V obeh prispevkih se vidi beda slovenskega novinarstva, ki je tako lačno vsebin, da bo pograbilo vsako, še tako gnilo in nelogično, zadevo. Analiza prvega prispevka pokaže, da je avtorica sveto prepričana v konstrukt, da je v Moldaviji naprodaj Nina Osenar. “Dekle se rado prodaja, razdaja, po drugi strani pa ščiti svojo nedolžno dekliško stran obraza,” v offu govori novinarka.
Prispevek pa ima tudi nekaj komičnih momentov. V prvi minuti lahko vidimo, kako novinarka piše elektronsko sporočilo agenciji in kar nekaj časa porabi zato, da prav napiše angleško besedo inquiry. Zanimivo je tudi, da pri opisovanju Molesca novinarka uporablja pogojnik, ko pravi: “Agencija Molesco NAJ bi bila vodilna agencija v Moldaviji,” medtem ko pri povezovanju modela Nina in Nine Osenar ne pušča dvoma. Ona je kurba!
Šele v tretji minuti prispevka novinarka pokliče Nino Osenar, da bi jo povprašala, kaj si ona o tej zadevi misli. Nina sicer odreagira na novinarkino predstavitev in se noče pogovarjati, medtem ko se pogovor snema (ne vem zakaj), kasneje pa novinarka njen Ne komentiram interpretira kot izogibanje in pometanje pod predprogo.
Dan zatem Čarli posname še en prispevek, v naslovu pa tokrat stoji Primer Osenarjeve, čeprav Nina že do začetka s tem nima nobene veze. Slog je tokrat bolj apologeten, čeprav je začetek bombastičen. “Že včeraj smo poročali o sicer že dlje časa znani aferi,” so novinarkine besede, ki si je za podlago izbrala najbrž edino arhivsko gradivo o Osenarjevi, spot za pesem Ritch Bitch. Novinarka nato opozori, “da obstaja seveda sum, da zadeva ni resnična in da so slike Moldavci naravnost ukradli ali da jim je celo celotno zadevo nekdo podtaknil.” Potem pa novinarka izvede paradoks. Vpraša se namreč, “zakaj Nina ni tožila Moldavcev, ki ponujajo celo njeno telo” (sam bi se raje vprašal, zakaj Nina ne bo tožila Čarlija, ampak dobro…ne moreš pljuvat v lastno skledo), prispevek pa konča z preroškimi besedami “Resničnost presodite sami”, čeprav je o tej temi naredila že dva prispevka, v katerih je bolj ali manj trdila, da je Nina Osenar navadna kurba v Moldaviji.
Anja Bohinc, kje imaš pamet?
Jebemtiš, pa tako prepričljivo je delovala ta novinarka, da sem na polico že položil šparovček z napisom “Moment like this” in začel zbirati 300 €.
😉
Jaz pri tej celi aferi ne razumem predvsem tega, kako naj bi to praktično funkcioniralo… Saj Nina Osenar je fizično menda vendar še vedno tukaj v Sloveniji, ne? In če jo zdaj najame nek Moldavec, ji mora poleg 300 evrov plačati še letalsko karto iz Slovenije v Moldavijo in nazaj, torej ga bo na koncu vse skupaj stalo najbrž bolj 1300 evrov kot pa le 300. In zakaj bi potem najel ravno njo, ne pa kakšne Moldavke, ki bi ji pa moral res plačati zgolj 300 evrov in nič drugega? In kako naj bi v luči vsega tega človek resno jemal te trditve o tem, da se Nina Osenar prodaja v Moldaviji?
Če za trenutek zanemarimo vprašanje resničnost informacije, je veliko bolj zanimiv način poročanja oziroma podajanje vsebine. Načeloma se da iz čisto brezveznih stvari splesti kolikortoliko samostoječo zgodbo, tukaj pa novinarka sama sebi nasprotuje oziroma se spušča v kontradiktorne trditve.
Se pa strinjam, Ill-advised – it`s complicated 😉
Eh, cel faks si naredil, pa se še zdaj delaš, kot da ne razumeš, kako deluje tabloidno novinarstvo.
Poglej si recimo spletno stran World Weekly News (the world’s only reliable newspaper) weeklyworldnews.com nekoč enega najbolj razvpitih tabloidov v ZDA.
Pri tabloidih si zgodbe enostavno izmišljujejo, bolj kot je neverjetna, bolje je. Pri nas je tega sicer še razmeroma malo, ampak novic, kot je ta s Čarlija pač ne moreš merit z navadnimi novinarskimi merili. Pa tudi njihovih izmišljenih zgodbic nima smisla secirati in razkrinkavati, ker izpade, kot da bi jim sicer verjel.
O.
Nikolaj: Nikjer nisem rekel, da zgodbi verjamem, v bistvu sem hotel samo opozoriti na problem slovenskih medijev, ki si ne znajo izmišljevati dovolj kvalitetnih tračev oziroma neresničnih zgodb, saj, kot smo videli, novinarka luknja lastno zgodbo. Požar recimo, je pri tem boljši.
Hkrati je moj prispevek nastal v odzivu na druge prispevke, ki za dokaz navajajo ravno ta nesrečni ČarliTV.
Pozdravljen!
Še vedno se vsakič znova nasmejem tvojemu entuzijazmu po reševanju sveta pred, kot sam rad rečeš, “vesoljnim potopom” 🙂 Naravnost zabaven si!
Sicer pa je zadeva zelo preprosta :
Novinarstvo je novinarstvo, tako kot je pisanje blogov, preprosto, pisanje blogov. Stilov je veliko, na koncu pa vedno šteje le gledanost/branost.
Hočeš nočeš, tole si napisal verjetno predvsem zato, da bi nekdo zadevo prebral, videl, komentiral, si jo zapomnil. In televizije, verjel ali ne, s svojim delom kličejo po podobni naravi odziva, kot ti. Gledanost.
In če smo to uspeli, je cilj dosežen!
Hvala za izčrpno analizo, sem kar malce ponosna 😉
Me veseli. Kar se preprostosti tiče, se ne strinjam, ampak spoštujem tvoje mnenje. Kar se ponosa tiče – noben problem.
Pa še nekaj sem se spomnil – novinarje boli za vsebine. Bolj jih skrbi razprodanost oglaševalskega prostora okrog vsebin. Mokre sanje novinarjev in oglaševalcev je svet, kjer bi ljudje oglase spremljali brez vsebin.
Pingback: Novinarsko poslanstvo | Drugi dom
hja, mokre sanje novinarjev pač to niso: kaj bi pa tedaj počeli?!
bi pa bil sam kar navdušen nad takšnim pristopom: manj motečih nesmislov o čepinih in osenarcah med oglasi.
pa še avše, kakršna je anja, katere izjava stilov je veliko, na koncu pa vedno šteje le gledanost/branost lepo povzame bedo, ki je novinarstvo pod alpami, bi nam bile prihranjene.
prec dam 1300 eurov……….da mi da fukati
za odzad 1000 za liz 500,………ostalo na kredit