"Jaz mislim, da je žalostno, če udeleženci gledajo samo na denar!"

– Tina Semolič , bivša udeleženka resničnostnega šova Big Brother

Tole se da lepo navezati na Crnkovičev tekst o Cannesu. Povezava mogoče ni takoj vidna, vendar oba primera govorita o medijih in smislu pojavljanja v medijih oziroma poročanju za medije. Minili so časi Valentina Vodnika, ki je tiskal "Lublanske novice", v njem pa napisal tisto, kar je videl oziroma slišal do treh popoldne. Potem so morale Novice v tisk, Vodnik pa je Novice ustvarjal bolj iz ideoloških razlogov kot iz razlogov izgradnje medijske imperija.

Prevrtimo nekaj stoletji naprej in se ustavimo v enaindvajsetem stoletju. Kjer se tudi v Sloveniji vse bolj kaže kapitalistični moment medijev, ki se ukvarjajo samo s tem, kako bodo pobrali čim več denarja. Od vseh. Tudi politične spletke oziroma pritiski se slej ko prej prevedejo v finančne motive, saj so ideologije mrtve.

Trenutno izgubljajo samo neuki bralci, ki se ne zavedajo, da so ravno oni tisti faktor, zaradi katerih mediji živijo in vegetirajo. Ironija – ljudje, ki plačujejo, niso zadovoljni s kupljeno robo…pa jo vseeno plačujejo in vzdržujejo.

Substitutov za klasične množične medije ni. Vsaj v očeh lenobnega, pasivnega gledalca, ki enkrat na teden gleda gladiatorje v Big Brother resničnostnem šovu in se vsak večer zavali pred televizor ob pol osmih, pripravljen na porcijo medijskih vsebin, brez konteksta in smisla. In brez kritike.

In zato se to vrti.