Tole mi res ni jasno. Včeraj se peljeva na badminton in med iskanjem pravega ovinka v desno naletiva na mladenića, ki vozi pred nama, nato pa naenkrat zavre, da skoraj v isti sekundi v rikverc in skuša bočno parkirati, tako da sem moral hitro storiti nekaj podobnega. Ker mi grejo taki in podobni mladenići zelo na živce, sem mu ob vožnji mimo potrobil, mladenić pa je to vzel kot poziv za dirkanje in je začel voziti za mano. Potem me je prehitel, ustavil in stopil iz avtomobila. Sam sem samo preveril, če lučka pri “Vsa vrata zaklenjena” gori in ga gledal skozi zaprto okno, medtem ko je on izvajal nekakšne ritualne plese, značilne za vićanske mladeniće.
Potem sva se odpeljala vsak v svojo smer.
Zdaj pa vas vprašam – Kaj ljudem ni jasno? A oni resno mislijo, da bom tudi jaz stopil iz avta? Da bom zapustil varno zavetje večtonskega (ubijalskega) stroja in se šel z njim “pogovarjat” na cesto? Da bova uprizorila sceno iz Uličnega bojevnika? So to delali naši predniki in se je to zapisalo v genski zapis mladenićev? Da najprej skoraj povzročiš nesrečo, potem te ljudje pošljejo v kurac in potem se z njimi stepeš?
Izjava soproge: “Mogoče bi bilo fino v avtu imeti kako strašilno pištolo, pa da ga vidimo, kako pogumno bo potem trkal po šipi.”
Sometimes, she scares me.
Jaz bi odprl okno in ga vprašal kaj je narobe. Saj nisem pička.
Je pa res, da to ni najbolj pametno. Ampak razmišljanje je za pičke, haha.
Hm. Odpreš okno in on te direkt sune na gobec. Fora je, da nisem provokator in da sem ga s trobljo samo opozoril, da naj drugič ne šalta iz tretje v rikvec, ampak naj spusti kak signal prej. Tepem se pa ne.
nenene, nikakor ne strašilne pištole. pravzaprav nobene pištole, razen če imaš res namen streljat in to prvi.
prav lahko se ti namreč zgodi, da ima tvoj antagonist pravo pištolo. in potem si u kurcu.
sicer pa si pravilno ugotovil, da si bil lepo oklepljen v ubijalskem stroju. lepo nadzorovano bi se odpeljal direkt vanj, po možnosti še z vsemi štirimi žmigavci, dolgimi lučmi in roko na troblji. 😉
Resnično, resnično. Premalo ljudi se v takih situacijah zaveda, da je avto orožje, ne pesti. OK, dećko bi ti lahko tudi razbil šipo. Z glavo, seveda…
Včasih bi jaz stopil ven in se zanašal na to, da bo moja gorostasa postava prepirljivca prepričala, da je bolje, da se pobere (se je tudi že zgodilo).
Danes bi 1.) obstal na mestu pa naj se zaleti vzvratno vame, če želi, pa da potem vidiva, kdo bo plačal, 2.) če bi on meni trobil, ker se ne bi umaknil, bi jaz stopil iz avta in ga vprašal, če ima kakšne probleme, najverjetneje bi pa 3.) odpeljal mimo in si mislil svoje.
Jaz brez pištole (prave) v avtu ne bi niti trobil. Dandanes namreč nikoli ne veš, na kaj naletiš.
Oni bi ti lahko z montirko stolkel avto, z dobro odmerjeno brco razbil šipo, tu in tam pa so kakšnega že tudi ustrelili.
O.
No, saj imaš absolutno prav!
Opazka soproge je bila bolj kot ne mišljena sarkastično, glede trobljenja se pa ne strinjam – če nekdo naredi napako, ga je treba nanjo opozoriti. In to ne pomeni, da mu s trobljenjem daješ dovoljenje za razbijanje avtomobila in ostale hujše prekrške.
S trobljenjem seveda nikomur ne dajes nikakrsnega dovoljenja, dajes pa nekaterim pacientom povod. Zivimo pac v takem svetu. Pri vsakem dejanju naceloma pretehtas pluse in minuse. Plus trobljenja je v tem primeru precej manjsi od morebitnega minusa.
O.
Všeč mi je subtilno namigovanje, da je bil mladenič tipičen čefur.
Takim pač ni pomoči, oz. je dostopna bolj kot ne samo v bližini njihove “prestolnice” – govorim v Ljubljani.